(Foto: internet)
Življenje nas vodi skozi življenje po poteh, ki jih včasih sploh ne razumemo. Vendar vsaka pot, po kateri hodimo, v naše življenje prinese zelo veliko. Vsaka pot nam pomaga, da se soočimo sami s sabo in nam odkrije tiste tančice življenja, ki so našim očem, našemu umu nevidne.
Pred kratkim je v moje življenje vstopila oseba. Čudovita oseba, ki iz sebe izžareva neskončno toplino, neskončno voljo živeti. Oseba ob kateri mi je že ob prvem srečanju poskočilo srce. Oseba, ki v svojih očeh izžareva zvezdnato nebo. Čeprav nehote, je bilo to nedolžno srečanje zame usodno. Dovolila sem, da vstopi v moje srce in mi za vedno spremeni življenje. Srečanja, ki so sledila so bila čudovita, saj so mi pomagala ponovno odpreti srce, ki sem ga zaprla, zaradi bolečine, ki sem je bila deležna v preteklosti. Ponovno sem začela čutiti samo sebe in ponovno sem se odprla življenju. Nehote sem se zaljubila. Čeprav sem se zavedala, da veza ni mogoča, kajti oseba ni dovolj zrela, da bi sprejela odgovornost, ki bi mu jo naložilo življenje ob meni, sem se preprosto prepustila toku življenja in se po dolgih letih ponovno prelevila v najstnico in uživala v skupnih trenutkih. Vsak poljub, vsak dotik, vsak nasmešek, ki sem ga bila deležna je bil zame kot božje darilo. Želela sem, da to traja, kajti težko spoznaš osebo, ki ti pomaga ponovno odkriti zvezdo, ki jo imaš v sebi in v tvoje življenje vnese toliko čudovitih stvari.
Vendar vsaka pravljica se prej kot slej konča. In tudi moja pravljica se je zaključila ravno takrat, ko sem najbolj potrebovala bližino, ko sem najbolj potrebovala nekoga ob sebi, ki bi mi pomagal v najtežjih trenutkih mojega življenja. Oseba, ki te ima resnično rada, ostane ob tebi tudi takrat, ko ti je najbolj hudo. Spominjam se vseh izrečenih besed iz njegovih ust. Spominjam se vsakega "rad te imam", vendar šele sedaj sem dojela, da me ni nikoli imel rad kot žensko. Saj verjetno še sam ne ve, kaj sploh pomeni imeti rad, zato se mi na nek način smili. Kajti življenje pomeni sprejeti odgovornost, ki pride na pot, ne pa pred njo bežati. In ko se je oseba zavedala kakšno odgovornost bi mu prineslo življenje ob meni, je raje pobegnila. Vendar bežati pred odgovornostjo življenja je nespametno. Kajti živeti življenje pomeni postati odgovoren. Odgovoren zase, za svoje življenje, za svoje odločitve. Kajti vsakič, ko zbežimo, zbežimo proč od nas, od našega bistva.
Sama sem se pred kratkim odločila, da ne bom več bežala od svojega življenja in ga začela sprejemati takšnega kot je. Začela sem ga sprejemati odgovorno in ta odgovornost mi je vrnila izgubljeno svobodo, po kateri sem hrepenela toliko časa. Čeprav so težki časi za mano, pa sem kot oseba še močnejša kot kdajkoli poprej in verjetno, bi me res človek, ki ni sposoben sprejeti odgovornosti za življenje, samo energijsko izčrpaval.
Mogoče se vam zdi, da sem mu zamerila. Ja priznam, prizadejal mi je veliko bolečino in tudi jezna sem še nekoliko nanj. Ampaj vse to bo minilo in jaz bom živela naprej. Moje življenje bo obogateno z eno izkušnjo več, predvsem pa sem spoznala, da ni vredno bežati pred življenjem, ampak se z njim soočiti. Saj lahko bežimo, ampak kaj nam to prinese na dolgi rok. Nezadovoljstvo s samim sabo. Raje kot da bežim se soočim z vsem kar mi pride na proti in zaživim srečno in izpolnjeno življenje.
Kljub vsemu, sem tej osebi hvaležna za vsako minuto, ki mi jo je podarila in mu želim vse dobro v življenju, predsvem pa upam, da bo končno končal bežati pred svojim življenje in samim sabo in končno vzel življenje v svoje roke in postal odgovoren sam zase. Kajti tako čudovito osebo ne najdeš na vsakem koraku. In čeprav sem se vse te mesece spraševala, s kakšnim namenom je prišel v moje življenje, sedaj vem.
Vsem vam fantom, pa tudi dekletom, bi pa rada položila na srce. Ne igrajte se z osebami. Če niste sposobni biti v zvezi to takoj povejte. Ne zavajajte jih s poljubi, z druženji, z besedami "rad te imam"...samo zato, da bi radi uživali in zadovoljili svojo potrebo po užitku. Kajti vse kar pošiljate v svet boste prej kot slej prejeli nazaj in enkrat ko boste resnično v nekoga zaljubljeni in bili pripravljeni na življenje s to osebo vam bo le-ta strla srce in takrat se boste spomnili vseh oseb, ki ste se v preteklosti poigrali z njimi. Kar počnete počnite s srcem in čeprav ste se v osebo zaljubili in se zavedate, da ne boste kos ljubezni, se raje umaknite. Kajti nihče od nas si ne zasluži izkoriščanja.
Bodite iskreni z osebo, ki je ob vas in bodite iskreni sami s sabo. Potem pa prepustite odločitev osebi, ki je ob vas, kakšen korak bo naredila.
Ne bojte se življenja, ampak začnite sprejemati odgovornost za svoje življnje, namesto, da bežite pred tem, kar vam življenje pošilja na pot.


Tega, kako pokazati svoje občutke in čustva, nas kot majhne otroke v nasih krajih ne ucijo. Ravno obratno. Ucijo nas kako vse to cimbolje skriti. Zato imamo danes velike tezave sami s sabo in drugmi, ker tega nismo vajeni. Oseba v vasem zivljenju je bila vas ucitelj. Ucite se , igubljati, in uravnavate tisto, kar pravi ego s svojo resničnostjo. Niste izgubili ampak pridobili, sadaj bolj jasno vidite sami sebe in veste bolj jasno kaj hočete. Take preskoke lahko dozivimo samo z moskimi, zato jih enostavno ne moremo crtati iz svojih zivljenj. Da bo slika popolna potrebujemo zenske tudi mosko energijo. Tudi moski so samo ljudje, kakor me. Me smo custvene, cutne, nezne, ustvarjalne, lepe, mocne, vztrajne..., moski tudi, so lepi ljubeznivi, mocni, nezni, cutni, custveni, vztrajni, pa so moski. Zakaj? Zato, ker narava nasega zivljenja tukaj je ravnovesje med enim in drugim. Vsi potrebujemo enega ali drugega, tako se ucimo, gradimo, izpopolnjujemo nase osebnosti, tako rastemo in vse to delimo z drugimi. Zivljenje je in prav je tako. Ste cudovita oseba, pogumna, mocna. Vse svoje gorje delite z nami in tudi vso svojo sreco. Res ste cudovita oseba, kar tako naprej in ne verjemite vsega svojemu egu, ker se poigrava z vami. Z ljubeznijo Ida.
OdgovoriIzbrišiDraga Ida, najlepša hvala za te besede. Še kako dobro vem, da imamo ljudje velike težave pri izkazovanju čustev.
OdgovoriIzbrišiTa članek nisem napisala s ciljem, da bi sama sebe idealizirala, ker se zavedam, da nisem idealna oseba, ampak sem čisto navadno dekle z napakami in pa tudi lastnostmi, ki me delajo posebno. Ta članek sem napisala prav z namenom, da delim svojo izkušnjo z drugimi ker če bom nekomu pri tem pomagala, bo moj namen izpolnjen. kajti ljudje si vse premalo delimo izkušnje, čeprav se tako dobrim kot bolečim izkušnjam težko izognemo pa nam pridejo nasveti ljudji, ki so šli skozi podobne težave zelo prav.
Tale veza je bila zame božji dar. Čeprav se je končala kot se je in čeprav je v meni pustila bolečino, me je zelo veliko naučila. Sedaj vem, kaj rabim izboljšat v naslednji vezi, ki mi bo prišla napot, saj kljub vsem težkim trenutkom, ki so za mano je moje srce še vedno odprto :). In tej osebi ne zamerim prav ničesar. Nisem človek, ki bi gojil zamere pa tudi, kako bi mu mogla zamerit, ko pa mi je kljub temu podaril 3 prečudovite mesece. najine veze je konec, ampak kljub temu ostajava prijatelja za kar sem zelo hvaležna in hvaležna sem tudi sama sebi, ker me vsaka "težka" situacija v življenju naredi še močnejšo in še bolj odločeno, da sledim svojemu življenju in nekoč nekje bo prišel nekdo, ki se me ne bo "vstrašil" in bo z veseljem delil z mano svoje življenje ter sprejemal vse moje napake in pa tudi vse tiste lastnosti, ki so me zgradile v osebnost kakršna sem. Rast in sprememba sta pa vedno bila in bosta stalnica mojega življenja :)