Ljubezen o ta ljubezen. Kakorkoli se obrnem, vedno mi hodi v ospredje ta beseda. Vsi govorimo o ljubezni, vsi bi jo radi doživeli, a le malo nas v resnici tudi to doživi. Vsi govorijo, da je najpomembnejša ljubezen do sebe. Ja, se popolnoma strinjam, vendar včasih to ni dovolj. Ljudje smo različni in vsak drugače dojema ljubezen. Vsak ima svojo definicijo o ljubezni.
Te dni me je gripa položila v posteljo. Po naključju sem od cimre dobila v branje vse tri deleknjige 50 odtenkov sive. Knjiga, ki naj bi bila najbolj brana, a kljub temu me ni dovolj pritegnila, da bi si jo izposodila v knjižnici in jo prebrala. Tokrat pa sem jo imela "servirano" na mizo in ker nisem imela drugega dela, kot ležati sem jo vzela v roke in začela z branjem. Priznam, prijetno sem bila presenečena nad njo. Všeč mi je bilo predvsem sporočilo knjige, ki pravi, da prava brezpogojna ljubezen lahko premika gore. Ta misel, ki je v mojem srcu že kar obstajam in jo najdem v neki erotični sadomazo knjigi, ki naj bi predstavljala ravno nekaj drugega. Najdeta se dve osebi z nizkim samospoštovanjem, z zelo borno ljubeznijo do samega sebe, vendar prvič, ko usoda poskrbi za njuno naključno srečanje, se med njima vzpostavi neka vez, ki ju vedno potegne nazaj skupaj. Na prvi pogled zelo različna, vendar v svojem bistvu popolnoma enaka. In ta navidezna vez, energija, ki se splete med njima ju vedno znova združi in jima pomaga, da eden ob drugemu rasteta, se spoznavata, spoznavata sebe, ugotavljata kdo sploh sta. Iz čisto naključnega spoznanja preraste njun odnos v nekaj več. Eden drugemu podarita sebe. Eden drugemu pomagata. Sta kot dve ranjeni živali, ki sta se izolirali pred svetom, da ju ne bi nihče več ranil in v tej svoji ranjenosti pomagata eden drugemu zaceliti ranjeno srce, ki bo sposobno ljubiti.
Zgodba me je zelo pretresla. Toliko ovir je bilo med njima in kljub vsemu sta vedno znova prišla skupaj, saj ju je združevala tista nevidna vez, energija, ki ju je povezala prvi dan njunega srečanja. Mogoče se me je zgodba toliko bolj dotaknila, ker se nekaj podobnega trenutno dogaja tudi v mojem življenju, ko me je neka globlja vez združila s človekom, ki mi je po eni strani popolnoma podoben, po drugi strani pa tako različen. In čeprav v začetku nisem želela od njega nič drugega kot prijateljstvo, je to najino prijateljstvo preraslo v nekaj veliko več. Dve ranjeni srci, ki sta se zaprli bolečini, ponovno utripata, rasteta in se celita. In ko bosta srci popolnoma zaceljeni se bo lahko med njima stkala tista močna vez imenovana ljubezen.
Ljubezen ne pozna meja in velikokrat v življenju moramo najprej občutiti bolečino, da lahko potem občutimo ljubezen. Ja, ljubezen dela čudeže, to je dejstvo. In ko nam pride na pot pravo srce, pravi partner so čudeži mogoči. Le včasih je potrebno izklopiti um in prisluhniti telesu, srcu, občutkom, energiji, vezi, ki se je vzpostavila med dvemi srci. In če želimo, da ta ljubezen obstane je potrebno vlagati veliko svojega čaa. Zato vztrajajte, kajti ko se združita dve polovici srca, ying in yang, je to najmočnejša vez, ki združi dve osebi v celoto. In vse kar je potrebno je verjeti, verjeti, da taka oseba obstaja. In verjemite mi našli jo boste, pa čeprav včasih na zelo čuden način in v zelo čudnih okoliščinah vstopi v naše življenje. Nikar se ne bojte le predajte se, saj konec koncev nimate kaj izgubiti, pridobite pa lahko veliko.
Kako se bo moja zgodba končala ne vem. Vse kar vem je to, da bi ta trenutek, ta čustva, ki jih trenutno doživljam, obdržala v svojem življenju za vedno, a le čas bo pokazal, ali je ta vez dovolj močna, da se združi v celoto in se poveže v večnost, v ljubezen.
