1. SREČANJE POVEZOVALNICE

22.3.2014 sem organizirala prvi dogodek Povezovalnica, ki je bil namenjen povezovanju ljudi, skupnemu druženju ter uživanju na svežem zraku in prepuščanju energijam narave.

Ko sem že mislila, da bo dogodek zaradi slabega vremena odpadel, je izza oblakov pokukal sonček in me navdal z upanjem. Samega dogodka, se je udeležila ena oseba, gospa Lidija, vendar kljub nizki udeležbi smo se imeli super.
Vreme nam je bilo zalo naklonjeno in celotno pot je sonček kukal izza oblakov. Ob 10.uri smo se zbrali na parkirišču kampa Tura nad Vipavo od kjer smo se podali proti cerkvici sv.Miklavža. Sama pot ni zahtevna, traja približno 40 min in zanjo ne potrebujemo prav veliko kondicije. Hodili smo zmerno z vmesnimi premori. Celotno pot nas je obdajalo drevje ter prečudovit pogled na mesto Vipava. Na levi strani nas je obdajala plezalna steza v kateri ponavadi mrgoli plezalcev. Med samo potjo smo občudovali različne cvetlice, srečali pa smo se tudi z dvema močeradoma. Ko smo prispeli do cerkvice, smo pomalicali, se odpočili in potem se počasi vrnili na parkirišče, kjer smo se zbrali.
Celoten potek poti, je bil nabit z dobro voljo, veseljem in pozitivnimi energijami. Za zaključek našega srečanja, pa smo se dogovorili, da se v aprilu zopet srečamo, na novem dogodku na drugi lokaciji :) :)

 

 

  

 

 

DNEVNA MISEL

ČAS!! Kaj sploh je čas? Čas, ki ga ljudje poznamo je samo iluzija v naših glavah. Čas ne obstaja oziroma je neskončen. Na voljo imamo toliko časa kot hočemo.
Zakaj se obremenjujemo z urami, minutami in sekundami. Pomislimo raje, da čas ne obstaja, da ure ne obstajajo in delajmo stvari po instinktu. Takrat, ko mi čutimo in ne takrat, ko ura pravi, da je čas, da nekaj naredimo. Ure ljudi poneumljajo. V nas ustvarjajo časovno blokado. Ure v ljudi vnesejo strah in dvom.
Zakaj si postavljamo meje s časom, ko pa imamo pred sabo neskončnost, ki ne bo nikoli zmanjkala, ampak bo vedno tu, da lahko delamo korake, ki jih želimo. Nas čas ni omejen, ampak neskončen. Vendar pa smo ljudje omejili sebe in Zemljo, ko smo si postavili čas in ure. Takrat je svet začel toniti v reko pozabe. Takrat je svet izgubil stik s samim seboj, saj se je začel bati, da bo izgubil dragoceni čas. Strah jih je postalo in hkrati so se začeli bati. Toda česa Vas vprašam?? Če danes nekaj ne uspemo narediti, to naredimo jutri. Vsak dan imamo priložnost, da naredimo kar nam ni uspelo. Zakaj podležemo strahu?
Čas, je kot da bi hodil po poti v vesolje. Ta pot je dolga in neskončna, ki se nikoli ne konča. Tudi naša pot se nikoli ne konča. Zakaj se potem bojimo, da nam zmanjka časa??? Zakaj raje ne pogledamo vase, v svojo dušo, v svoje srce in natanko bomo vedeli koliko je ura, koliko časa še imamo, kaj naj naredimo. Kajti vsi odgovori in napotki so le v našem srcu. Saj naše srce je neskončno. Nikoli se ne omejuje. Zakaj bi se potem mi omejevali s časom, ki sploh ne obstaja in je le iluzija, ki so si jo ljudje vtepli v glave. BOLJ KOR SE OMEJUJEMO S ČASOM, BOLJ SMO NA TESNEM, BOLJ NAS JE STRAH. Tega pa nočemo. Naj postane čas neskončen. Obnašajmo se, kot da potujemo po naši poti, ki ni omejena ne s časom, ne z urami in ne z dnevi. Zbudite se zjutraj in si predstavljajte, da je pred vami neskončna pot. Kaj bi radi naredili na tej poti? Vaše srce vam bo povedalo odgovor in sledite mu. Sledite odgovoru, kajti le ta je za vas takrat najbolj pomemben. Živite in se ne omejujte. Ne omejujte se z izgovorom nimam časa, ampak živite neskončnost. Kajti Vi ste neskončni. In vaša pot se nikoli ne konča, ampak se nadaljuje. Vsakič, ko misliš, da si na koncu poti otrok moj in da ni ničesar več pred tabo, se odpre čisto nepričakovano nova pot. In isto si predstavljaj čas, saj se le-ta zate nikoli ne konča.
Uživaj v lepotah Zemlje, uživaj v svoji neskončnosti in ne omejuj se s časom, saj je škoda zapraviti toliko lepot, ki nam jih nudita naš planet in življenje zaradi enega časa, ki nam ga zmanjkuje zato, ker se z njim obremenjujemo, ker pred njim bežimo in se ga bojimo. Uživajmo raje v neskončnosti sveta, v katerem smo vsi eno in v katerem nismo omejeni.

DNEVNA MISEL

Noč, le zvezde na nebu. Tišina v meni in zunaj mene. Le glasovi psičkov iz soseščine. Ko takole gledam v zvezdno nebo, se sprašujem, kje sem? Kaj delam tukaj? Ali resnično je to to, kar vidim, ali obstaja še kaj več tam zunaj? Zakaj je okolica tako mirna le zvečer, ko so ljudje po hišah? Ali resnično ne znamo vzpostaviti miru in harmonije na tem svetu?
To so vprašanja, ki si jih ponavljam znova in znova in vedno pride do mene enak odgovor: VSE JE MOGOČE, POTREBNA STA LE VOLJA IN POGUM. Ampak saj imam voljo, saj imam pogum, kje delam napako? Zakaj nihče ne opazi mojega klica? Zakaj ljudje vztrajajo pri svojem, ko pa vidijo da njihov sistem ne deluje? Ali resnično potrebuje ta svet katastrofe, da se umiri in poveže?
Ne vem, ampak tako ne gre več naprej. Vsepovsod opazujem ljudi, ki širijo negatizivem, ki napadajo vsepoprek, ki iščejo instant rešitve. Toda rešitve ni, le vdaja v usodo in sledenje utečenim smernicam življenja. Zbudite se ljudje, zbudite se!!! Tako malo potrebujete, da bi se vaše življenje spremenilo. Tako malo! In kar je najpomembneje ne potrebujete denarja, ampak le voljo, pogum, sebe. Vi ste tisti, ki lahko naredite spremembo! Vi ste tisti, ki lahko nekaj spremenite! Ja, vi ste tisti in nihče drug! Tako malo potrebujete, da najdete mir v sebi. V sebi in ne tam zunaj. Tako malo. Ampak raje uničujete sami sebe in svojo okolico, kot da bi končno naredili nekaj zase. Da bi se končno enkrat v življenju postavili zase, za svoje trditve, za svoje mišljenje in rekli dovolj! Dovolj imam tega! Ne grem se več!
Jaz vem, da to zmorete, jaz verjamem v vas. Vprašanje je ali vi verjamete vase? Ali vi verjamete v ta svet? Ali vi verjamete v dobroto? Ali vi verjamete v ljubezen?
Razmislite! Vzemite si čas in razmislite. Zvečer namesto pred televizijo, se usedite na domač balkon, se ozrite v zvezdnato nebo in vprašajte: Kdo sem jaz? Kaj delam tukaj? Ali je to kar vidim resnično, ali obstaja še kaj več? Začutili boste klic, klic svoje duše, klic svojega srca, ki kliče po spremembi. In zaslišali boste glas vesolja, ki vam bo rekel: VSE JE MOGOČE, POTREBNA STA LE VOLJA IN POGUM.

Bodite sprememba, danes. Začutite klic srca. Prisluhnite glasu vesolja in začnite. Začnite delati majhne korake. Morda so ti koraki majhni za človeka, vendar pa so veliki za človeštvo. In ti, dragi popotnik, lahko narediš ta korak. Ti dragi popotnik, lahko postaneš ta sprememba že danes.

DRAGI MAVRIČNI POPOTNIKI

Dragi mavrični popotnik, ki skupaj z mano stopaš po tem našem planetu in skupaj z mano doživljaš spremembe, ki se trenutno dogajajo pri nas in v svetu.

Že kot majhno dekle sem slišala klic v mojem srcu po deželici, kjer bomo vsi ljudje povezani v enosti, v harmoniji, radosti, sreči in ljubezni. Takrat sem delovala po svojih najboljših močeh, ampak danes je ta klic v moji duši zelo močan in vsakodnevno prisoten.
Naš planet zadnja leta zajema val transformacij in nanj se usidrajo drugačne energije, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Energije, ki nas kličejo, da se ponovno povežemo sami s sabo ter z naravo. Veliko nas je, ki v tej smeri že delujemo vsak na svojem koncu te naše ljube, male državice. Vendar pa je prišel čas, da to naše delovanje združimo in s skupnimi močmi pomagamo našemu ljudstvu in jim pokažemo pot v drugačno deželo, ki bo povezana v krog srčnosti in neskončne vesoljne ljubezni.
 Če si pripravljen narediti ta korak in skupaj z mano in številnimi drugimi oblikovati dogodek, kjer se bomo povezali z našo dušo, z našo notranjostjo, našo izvorno matriko, z naravo in s skupnimi močmi pomagali vsem tistim, ki ne vidijo drugačne poti pred sabo, vsem tistim, ki bi radi naredili spremembo pa ne vedo kako in vsem tistim, ki enostavno potrebujejo našo pomoč ter skupaj pomagali tudi našemu planetu se mi prijavi na mail: povezovalnica@gmail.com najkasneje do 1.4.2014.

V tednu od 7.4.-13.4.2014 bom organizirala srečanja za vse prijavljene, kjer se bomo skupaj dogovorili o vseh podrobnostih.

Torej, če želiš prispevati svoj delež pri oblikovanju novega sveta, novih vrednot, se mi pridruži, kajti s skupnimi močmi, lahko spremenimo svet in oblikujemo krog enosti, ki bo s svojo močjo in vero v iskreno srčno ljubezen pomagal, da začnemo delovati kot eno, kot to kar v resnici smo, kot bratje in sestre, ki smo bili ustvarjeni iz iste univerzalne energije in ljubezni.

DNEVNA MISEL

Dragi moji povezančki, kaj počnete danes v tem deževnem vremenu? Jaz imam današnji deževni, nedeljski dan za počitek, za ureditev misli   . Že cel dan opazujem dežek kako tiho in nežno pada na zemljico. Vsaka dežna kaplja nosi s seboj svoje sporočilo vsakemu izmed nas. In ko sem takole prisluhnila zvoku dežja, šepetu dežnih kapljic, se mi je v glavi začela porajati misel o prijateljstvu.Tema, ki je zadnje dni zelo prisotna v mojem življenju in o kateri zelo veliko razmišljam.

Prijateljstvo je zame nekaj najlepšega. Nekaj najbolj nedolžnega, kar obstaja na tem svetu. Pa kljub temu, zelo težko dobimo pravega prijatelja. V življenju sem imela kar nekaj takih in drugačnih prijateljev. Nekateri so še vedno del mojega življenja, spet drugi so bili del mojega življenja le kratek čas.
Spomnim se sebe kot otroka, ko sem se družila z otroki iz naše ulice. Sicer takrat nismo še veliko vedeli kaj sploh pomeni pravo prijateljstvo. Pa kljub temu je bila naša vez, ki smo jo stkali zelo močna. Cele dneve smo se skupaj igrali, velikokrat smo se tudi skregali, vendar smo se vedno tudi hitro nazaj pobotali. Delili smo si lepe trenutke, pa tudi tiste nekoliko manj lepe. Skupaj smo bili v dobrem in slabem. Vedno smo se postavili eden za drugega. Skupaj smo sanjali in načrtovali načrte za prihodnost. Kljub temu, da nas je usoda ločila, pa smo ostali povezani. Še danes, 22.let po naši ločitvi smo še vedno v stikih. Čeprav takrat nismo ravno razumeli besede prijateljstvo, smo kljub temu  resnično razvili pravo, pristno otroško prijateljstvo, prijateljstvo kakršno bi moralo biti vsako.

Naš slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da beseda prijateljstvo pomeni: kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja.
Zame pa je prijateljstvo bistvo našega življenja. Kot sem že velikokrat poudarila, ljudje nismo ustvarjeni za samoto, ampak za druženje in pri tem nam pristni prijateljski odnosi pridejo v veliko pomoč. Pravo prijateljstvo je tisto, ki ne pogojuje, ki brezpogojno sprejema, ki vzdrži še tako hudo nevihto, ki je skupaj v dobrem in slabem, ki svetuje, ki je iskreno in ki sočustvuje.
Pravo prijateljstvo je kot neke vrste zakon, med dvema sorodnima dušama, ki skupaj rasteta in cvetita ter si pomagata v vsakem trenutku življenja. Pravo prijateljstvo ne pozna omejitev, pa tudi ne spola. Velikokrat se zgodi, da se prijateljstvo razvije med fantom in dekletom in to prijateljstvo kasneje preraste v ljubezen.
Sama sem občutila tako vrsto prijateljstva in priznam, da to je nekaj najlepšega, nekaj najnežnejšega. In verjamem, če bi katero izmed teh prijateljstev prerastlo v ljubezen, bi še danes trajalo.

Zato dragi moji, dovolite si biti prijatelj in dovolite si imeti prijatelja. Kajti, če znate in si dovolite biti dober prijatelj, boste znali biti tudi dober partner. Kajti prijateljstvo je pomemben del partnerstva in pomemben del našega življenja.

DNEVNA MISEL

Vsakdo izmed nas ima vsaj kakšno željo. Jaz sem jih imela v otroštvu nešteto, vendar nisem izpolnila niti ene.

Danes ko opazujem otroke, vidim da so nekateri otroci preobremenjeni z različnimi krožki, spet drugi nimajo volje, da bi se kam vpisali. Imamo pa tudi take otroke, ki obiskujejo krožke, zato ker so jih starši prisilili. Kot starš sem se velikokrat spraševala, kje je tista meja, ki je še sprejemljiva. Vendar sem mnenja, da je pretirano število krožkov za otroka preobremenjujoče, vendar pa spet ni dobro, da otrok ne obiskuje nobenega krožka. S tem, ko otrok obiskuje krožek po svojih željah, gradi svojo samopodobo, se uči nečesa novega in istočasno nadgrajuje svoje znanje. Poleg tega pa si pridobi tudi delovne navade. Težava nastane pri tistih otrocih, ki jim starši vsilijo obiskovanje kakšnega krožka. Velikokrat se to zgodi, pri tistih starših, ki so v otroštvu želeli obiskovati določen krožek, vendar jim njihovi starši tega niso dovolili. Zelo pomembno je, da kot starši ne vsiljujemo svojih želja našim otrokom. Kajti na tak način našemu otroku zelo škodimo, ker otrok namesto, da bi se trudil zase in nekaj počel, zato ker je to njemu všeč, se trudi za starša in to v njemu začne vzpodbujati jezo, ker se ne more posvetiti tistemu, kar on v resnici želi.

Ko sem sama postala mama, sem na prvo mesto postavila svoje otroke. Nikdar jim nisem vsiljevala svojega pogleda na svet, ali jim izbirala h katerim krožkom naj hodijo. Celo spodbujala sem jih naj povedo kaj želijo, kaj jim je všeč, saj sem vedela, kako sem se sama počutila, ko nisem upala v otroštvu izpolniti svojih želja. Nekega dne, ko sem sina peljala na nogometno tekmo, pa sem začela razmišljati o sebi. O vsem tem, kaj sem si v otroštvu želela in tega nisem nikoli izpolnila. Še vedno je bila v meni prisotna ta želja, da bi jahala konje, igrala tenis, da bi plesala, pisala knjige...Ko sem gledala sina iz tribune in bila ponosna nanj sem si zaželela, da bi tudi zase lahko nekaj naredila. Sprva se mi je ideja, da bi se tudi sama vpisala v kakšen klub, zdela butasta. Našla sem tisoč izgovorov, vendar bolj kot sem razmišljala, bolj goreča je postajala želja v meni. Začela sem se spraševati zakaj pa ne, Zakaj enkrat v življenju ne naredim nekaj tudi zase. Tako kot moji otroci si tudi jaz zaslužim vse dobro. Tako kot oni sem tudi jaz človek, ki lahko izpolni svoje želje, pa čeprav na stara leta. Tako sem se opogumila in si napisala listo svojih želja. Seveda, glede na to, da je bilo moje finančno stanje na nuli, sem lahko izpolnila le tiste želje, ki so bile brezplačne. Prva na seznamu se je tako znašla želja po delu s konji. Pozanimala sem se, kdo bi me bil pripravljen poučiti in tako prišla v stik z dekletom, nekoliko mlajšim od mene. V torek se je začela moja prva ura in bila sem zelo navdušena. Bila sem navdušena tako nad mojo učiteljico kot tudi nad konji in zmenili sva se, da jo bom redno obiskovala dokler se ne naučim čisto vsega. Ko sem prišla domov sem bila tako ponosna sama nase, tako srečna, tako izpolnjena, da tega občutka preprosto ne znam zapisati v obliki besed.

Vesela sem, da sem zbrala dovolj poguma in se odločila za ta korak, kajti od tega dne naprej je moje življenje dobilo nov smisel. Nekaj v mojem življenju se je spremenilo.

Zato vsi vi, ki imate želje in si ne date možnosti, da bi te želje izpolnili, vam polagam na srce, da začnite. Napišite seznam in začnite s tistimi možnostmi, ki so vam trenutno dosegljive. Kajti ne zamudite te priložnosti. Kot sem že velikokrat omenila v svojih zapisih, nihče od nas ne ve kdaj bo odbila njegova ura in bo zapustil ta svet. Zato začnite uresničevati vaše želje danes, tako kot sem jih začela jaz in dodajte vašemu življenju nov smisel življenja. Kajti življenje, ki ga živite je le vaše in od nikogar drugega. 

DNEVNA MISEL

Pridejo dnevi, ko se počutim čisto samo na tem svetu. Pridejo dnevi, ko najraje ne bi vstala in bila cel dan v postelji in pridejo dnevi, ko se počutim kot najbolj osamljeno dekle. Vsakodnevno sem obkrožena z ljudmi, pa kljub temu v mojem življenju nekaj manjka. Vsakodnevno prihajam v stik z ljudmi, ki jim rada priskočim na pomoč. Vedno sem vsakomur pripravljena pomagati, vendar včasih sem jaz tista, ki si sama sebi ne znam svetovati. Velikokrat se mi zgodi, da ljudje, ki sem jih imela za prijatelje, me pustijo na cedilu in mi obrnejo hrbet. Velikokrat sploh ne vem razloga za njihov odhod. Začnem se spraševati ali je kaj narobe z mano? Ali sem jaz kriva za njihov odhod? In bolj kot razmišljam, bolj sem prepričana, da nisem naredila ničesar narobe. Še več, naredila sem še več kot so me prosili.

In danes sem končno dojela, zakaj se mi vse to dogaja. Zakaj kljub vsej moji prijaznosti, vsej moji ljubeznivosti, ostajam čisto sama na tem planetu. Zakaj nimam nikogar ob sebi, da bi skupaj z mano spil jutranjo kavo? Zakaj nimam nikogar ob sebi, ki bi me spremljal na dnevnih sprehodih? Končno sem ugotovila, zakaj sem čisto sama na tem svetu. Zato, ker me ljudje izkoriščajo. Izkoriščajo mojo dobroto, mojo prijaznost, mojo velikodušnost, moje čisto srce. Približajo se mi z namenom, da bi jim pomagala in ko dobijo tisto, kar so potrebovali me odvržejo kot cunjo prahu, ne ozirajoč se na moja čustva.
In tako se danes sprašujem, ali resnično moram zapreti svoje srce, moram pozabiti na mojo velikodušnost in začeti gledati le nase? Ali naj pozabim na druge ljudi in njihove težave ter jih preprosto izključim iz svojega življenja? Ali resnično ta svet ne zmore oziroma ni pripravljen sprejeti velikodušnosti, ljubezni nekoga, ki nikomur ne želi nič slabega, ampak resnično le dobro? Ali resnično ta svet ne zmore zaživeti v popolni harmoniji, radosti in veselju?
Očitno ljudje niso še pripravljeni spremeniti svojih vrednot in raje, kot da stopimo v skupnost, ki ji prevladuje radost, veselje, sreča, raje živimo v skupnosti, kjer svoje cilje dosegamo na račun drugih ljudi. Raje prizadenemo sočloveka, da se povzdvignemo, kot pa da bi živeli v skupnem sodelovanju.
Prišla, sem do ugotovitve, da je bolje, da delam sama zase in vse te vrednote, ki so del mojega življenja že od rojstva zadržim le zase. Le-tako se bom obranila ponižanj, zahrbtnosti, samote...Vendar pa se potem sprašujem: ali je vredno, da zaradi osamljenosti zatajim sama sebe? Ali je vredno, da zaradi prezirov in ljubosumja drugih ljudi obrnem hrbet sama sebi in svoji duši? Moj odgovor je čisto preprost: NE. Jaz sem to kar sem in temu se ne morem odreči, kajti če to potlačim v svojo notranjost bo prej ali slej bruhnilo ven iz mene, v obliki bolezni, v obliki depresije....Če pogledam skozi preteklost in sedanjost vse velike učitelje, ki so pomagali in bili pomembni pri spreminjanju sveta, so bili izolirani od ostalega sveta. Nekateri so se sami izolirali, spet druge je izoliral svet. Vendar, če bom s svojo vztrajnostjo pomagala vsaj nekomu izmed vas in pri tem pomagala pri gradnji novega, boljšega in srečnejšega sveta, sem raje osamljena, kot da imam ob sebi ljudi, ki ne znajo ceniti soljudi in sveta v katerem živimo. Zato sem se odločila, da prednost ima moja duša in moje srce in da bom še vedno delovala tako kot do sedaj, le da se ne bom več razdajala za druge, ampak bom drugim pomagala le takrat, ko bodo pripravljeni sprejeti mojo pomoč. In vem, da enkrat, bom le srečala ljudi, ki bodo pripravljeni si skupaj z mano deliti to življenje in uživati v drugačnem svetu. Svetu, ki mu ga bo vodila ljubezen, harmonija, radost in veselje.

Zato svetujem tudi vam, da razmislite kaj je vaša prioriteta. Ali ste raje obkroženi z ljudmi, ki vas ne sprejemajo takšne kot ste v resnici, ali ste raje sami in živite svoje življenje po vaših načelih? Odločitev je kot vedno le vaša :) :)

DELAVNICA: POVEŽIMO SE Z NARAVO

Že od malih nog je bila narava tisti dejavnik, ki mi je pomagala, da sem ohranjala v sebi radost, veselje, ljubezen. Kajti vedno, ko sem se zatekla v njen objem, mi je nudila oporo in mi bila druga mama. Čutila sem to globoko vez med nama, ki je nikoli nisem znala razložiti. Danes vem, da so to lastnosti, ki me delajo edinstveno in drugačno od drugih.

Ker se zavedam, da ljudje potrebujemo ponovno vzpostaviti to vez z naravo, sem se odločila, da organiziram tole delavnico.
Na njen vam bom približala naravo, njeno zdravilno moč, njeno ljubezen. Skozi naše druženje se bomo povezali z njeno lepoto, z njeno harmonijo, z njeno ljubeznijo in vse to posrkali vase in skušali občutiti to povezanost in notranji mir.
Na delavnici bom z vami podelila vsa svoja spoznanja in učenja, ki vam jih vsakodnevno podajam na svojem blogu v obliki člankov ter  vam skušam pomagati skozi svetovanja.
Ne obljubljam vam čudežev, kajti čudež v življenju lahko naredite le vi, ponujam pa vam svojo roko, svoje veselje, svojo radost, svojo ljubezen in svojo oporo. Kajti to je tisto, kar vsak izmed nas potrebuje na svoji poti. Veliko in veliko opore ter ljubezni, da se lahko ponovno poveže s svojim srcem in da v tem zmeden svetu najde samega sebe.

Če si se našel v zgoraj napisanih besedah, bom vesela, da se nam pridružiš na naši srečanjih in ponovno najdeš svoj notranji mir in ponovno najdeš samega sebe.

Delavnica bo potekala na prostem. Zelo vesela pa bom vsakega vašega prispevka.

DNEVNA MISEL

Vsak dan opazujem naravo iz balkona naše hiše in se čudim njeni lepoti. Opazujem kako vse lepo cveti in raste, čebelice letajo iz cveta na cvet, ptički nemoteno žvrgolijo in metuljčki mavričnih barv igrajo svojo igro. Ob pogledu na ta prizor začutim harmonijo, enost vsega. Vsakodnevno vsrkavam vase vonj po pomladi, se prepuščam prečudovitemu ptičjemu petju in svoje srce uravnovešam s harmonijo narave in njeno ljubeznijo.

Vendar pa, ko pogledam nekoliko višje in se ozrem v ljudi, se ta harmonija hitro poruši. Kajti pogled na ljudi, prinese čisto drugačno pesem, kot pogled na naravo. V naravi je vse povezano z radostjo, veseljem, ljubeznijo, harmonijo z enostjo. Medtem, ko smo ljudje daleč od tega. Večina ljudi ne zna ljubiti, večina ljudi ne zna prisluhniti, večina ljudi ne ve kakšna sploh je naloga našega srca, večina ljudi se ne ozira naokrog, ampak je zatopljena izključno le v lastne težave. In potem se vprašam, kam nas to vodi? Če bomo takole nadaljevali, nas pot vodi v pogubo. Narava nam že odseva vso to našo "ljubezen" nazaj v obliki naravnih katastrof. In namesto, da bi sporočilo sprejeli in začeli svoje življenje obračati v drugo smer, se še pritožujemo nad naravo in jo skušamo še bolj raniti, jo prizadeti, ji škoditi.
Vse kar bi bilo potrebno storiti je le majhen korak in temu koraku se reče ljubezen. Kdaj bomo dokončno dojeli, da je ljubezen tisti dejavnik, ki nas lahko reši te pogube. Kdaj bomo dojeli, da je ljubezen tista sila, ki poganja naš svet. In kdaj bomo dojeli, da ljubezen se začne najprej v nas samih, v naši notranjosti in ne tam zunaj. Vse kar je potrebno storiti je to, da se začnemo ceniti take kot smo mi v resnici. Da sprejmemo vse naše napake in še bolj povdarimo vse naše pozitivne lastnosti. Kajti vsi imamo napake, brez izjem. Ampak pozitivne lastnosti so tiste, ki so naše, ki nas delajo unikatne, edinstvene in te pozitivne lastnosti, so tiste, ki oblikujejo naše življenje. Zato se jih ne bi smeli sramovati in jih skrivati pred svetom, ampak bi jih morali ponosno razkazovati in biti nanje ponosni. Kajti, ko začnemo sprejemati sebe takšne kot smo v resnici, sprejemamo tudi našo božanskost in istočasno sprejemamo tisto univerzalno energijo, moč, ki nam je podarila to življenje, ki ga v tem trenutku živimo.

Zato začnimo poslušati svoje srce, ki nam igra našo lastno melodijo ljubezni. Prisluhnimo mu in začnimo delati to kar nam pravi. Kajti ta ljubezen, srčna ljubezen, je tista prava, brezpogojna ljubezen, ki nam vsakodnevno govori, kako lepi smo, kako čudoviti smo, kako neskončni smo, kako smo polni različnih potencialov in kako zmoremo kreirati naše življenje v čisti in popolni ljubezni. Nikogar drugega ne potrebujemo, da nam pokaže pot, da nas usmeri, saj imamo v sebi največje orodje, ki nam je bilo dano ob našem rojstvu in to orodje se imenuje naše srce. In v tistem trenutku, ko ga bomo začeli priznavati, ko ga bomo začeli poslušati, bomo začeli priznavati tudi naše življenje. Kajti naše življenje je popolno tako kot je, kljub vsem preprekam in napakam, ki nas doletijo. Saj le-te niso v našem življenju zato, da bi nas onečastile, da bi nam vzele voljo do življenja, ampak so v našem življenju zato, da nas naučijo nečesa novega, predvsem pa, da nam pokažejo pot univerzalne moči.

Zato, dragi moji povezančki. Danes vam polagam na srce: POZABITE PRETEKLOST, KAJTI SPREMENITI SE NE DA, POZABITE NA PRIHODNOST, KAJTI LE-TA JE NEGOTOVA, PRIZNAJTE SEDANJI TRENUTEK IN ZAČNITE ŽIVETI SEDAJ, V TEJ SEKUNDI, KAJTI TO KAR SKREIRAMO V TEM TRENUTKU JE PODLAGA ZA JUTRI.
Torej, če želite imeti življenje polno ljubezni, začnite živeti ljubezen že sedaj.

PONUDBA ZA SODELOVANJE

Iščem šiviljo oziroma modno oblikovalko(ca), ki bi bila pripravljen(a) sodelovati z mano in v timu ustvariti nekaj novega, nekaj drugačnega, nekaj čarobnega. Pomembno je, da čutiš sporočilo moje strani in imaš podoben pogleda na svet kot jaz.

Če si se preponal/a v oglasu, mi piši na mail: povezovalnica@gmail.com

ZGODBA ŠT.2

Le kako naj začnem, da ne bo zvenelo trapasto?   

Torej: sem 35 letna mlada gospa, ki obožuje otroke in jih ima v službi pod svojim mehkim perjem kar 24 
Ko pridem domov, pa imam veliko časa zase, saj me doma nihče ne čaka....
Saj ne rečem, da včasih ne paše. Vendar pa je vsak dan vseeno neskončno dolgočasen, če ga preživljaš sam. Torej imam veliko časa za rekreacijo, v katero spada fitnes, tek in spinning. Sem zelo družabna, odprta, komunikativna in pozitivna oseba, ki rada svoj prosti čas preživi s prijatelji, znanci, kolegi in sodelavkami.
Rada berem. Predvsem kriminalke so tiste, ki me hitro potegnejo vase . Rada rešujem križanke in pogledam kakšen romantičen film.  Rada pojem, trenutno sicer ne, pa vendarle težko dolgo zdržim brez družbe sopevcev. Rada vrtnarim, čeprav nimam svojega vrta. Vendar se vedno dobi kakšen košček zemlje, ki ga lahko obdelujem.

Tu in tam celo kaj skuham. Zase bolj poredko, če pa dobim kakšen obisk, pa grem z veseljem za štedilnik in se potrudim, da so želodci polni.


Pa naj napišem še, kaj pričakujem od dragega mladega gospoda: da si urejen, komunikativen, razgleden, pozitiven, zabaven...Saj bi lahko še naštevala, pa bom raje nehala


Te zanima še kaj? Potem pa me še ti kaj vprašaj





Vsi, ki bi želeli bolje spoznati tole zanimivo 35-letno damo, mi pišite na mail: povezovalnica@gmail.com.

DNEVNA MISEL

Velikokrat me ljudje sprašujejo, kako lahko sredi vseh težav, ki jih imam, ostajam pozitivna in močna? Kako lahko ljubim življenje, ko pa mi življenje na vsakem vogalu postavlja ovire? Kako da vidim povsod okrog sebe same lepote, ko pa nas ne obdaja nič čudovitega? Kaj mi vsak dan riše tako velik nasmešek na obrazu?

Odgovor je čisto preprost: LJUBIM ŽIVLJENJE!!!!! Res je, da mi vsa ta leta življenje ni prizanašalo in mi je nastavljalo manjše in večje ovire na pot. Velikokrat se za ovire nisem niti zmenila in sem jih preprosto obšla, velikokrat pa so me ovire prizadele, me ranile in me pahnile v obup in depresijo. Vendar vedno sem jih premagala, ker preprosto ljubim življenje, ljubim sebe in vse okrog sebe in bi rada čim več časa uživala tu, na tem planetu, spoznavala še več lepot, ki nam jih nudita ta planet in naše življenje.
Vsak dan opazujem naravo, ki me obdaja. Prepuščam se ptičjemu petju, vonjanju cvetlic, opazovanju dreves, modrega neba...Vse to me navdušuje in me polni z ljubeznijo in srečo, ki jo izžarevam skozi smeh in optimizem v svet. Življenje nam postavlja različne ovire na našo pot z namenom, da se učimo, da se mojstrimo. Saj veste, vsak učenec ima svojega učitelja. Tako smo se ljudje znašli v vlogi učenca, življenje pa v vlogi učitelja, ki nas vsakodnevno uči. Od nas pa je odvisno, kako bomo napredovali. Ali bomo ostali vedno na istem mestu, v istem razredu, ali se bomo pomikali naprej in napredovali iz učenca v učitelja pa vse do mojstra. Nihče ni rekel, da je življenje na zemlji lahko. Od nas je odvisno, kako bo potekalo naše življenje. Od nas je odvisno ali bomo zjutraj vstali z nasmehom na obrazu, ali bomo vstali jezni. Od nas je odvisno ali bomo svet sovražili ali ga ljubili. Ali se bomo predajali lepotam sveta, ki nas obdajajo ali jih bomo ignorirali... Mi imamo moč, mi imamo voljo in le mi sami lahko spremenimo pogled na svet, pogled na življenje. Jaz sem se odločila, da bom uživala, da bom raziskala vse lepote tega planeta, kajti nihče izmed nas ne ve, koliko časa bomo živeli in zato je potrebno izkoristiti vsako minuto, vsako sekundo in živeti, ampak ne živeti tako kot drugi govorijo, ampak živeti tako kot si sami želimo.
Lepo se sliši, vendar vse se da če hočemo. Vse kar potrebujemo je volja in vztrajanje. veliko lažja je pot, ki nam jo začrtajo drugi, kot pa pot, ki si jo začrtamo sami. Vendar pa vam povem, če boste začeli hoditi po poti, ki ste si jo začrtali sami, boste ugotovili kaj vse premorete, kaj vse nosite v sebi, razkrili se vam bodo potenciali za katere sploh niste vedeli, da jih imate. Odkrili boste, da ste v nekaterih stvareh boljši, kot vam govorijo drugi. Zato je dobro, da se vedno zanašate le na sebe in da sebe sprašujete kaj potrebujete, kaj premorete in ne ostalih. Saj nihče ne more vedeti kaj vi potrebujete. Nihče drug ne ve, kaj vi nosite v sebi. Zato je pomembno, da se začnete poslušati. Ko so meni svetovali naj se začnem poslušati se mi je zdelo to neizvedljivo. Ampak sem poizkusila. Najprej sem prebrala veliko knjig na to temo ter začela eksperimentirati. Ugotovila sem, da potrebujem miren kotiček, kjer me nihče ne moti, kjer se lahko popolnoma sprostim in ko začutim to tišino, mi sporočila kar sama začnejo prihajati. Zato sami ugotovite, kaj vam ustreza, kaj vi potrebujete. Ko boste začeli živeti tako kot sami želite, ko boste v vsaki malenkosti prepoznali lepoto in veselje, takrat boste tudi vi lahko izžarevali ven vse tisto kar izžarevam jaz, seveda na vaš način.
Vem trenutno ne vidite izhoda iz svoje stiske, vendar povem vam vprašajte se, kaj vam želi trenutna situacija povedati, kaj se od nje učite. Z voljo in vztrajanjem boste lekcijo osvojili in življenje se vam bo spremenilo na bolje. Zato začnite uživati. Veliko, res veliko se smejte. Če tudi nimate razloga za smeh, se pa prisilite smejati. Dvakrat, trikrat se boste prisilili, petič se boste že sami smejali. Tudi vaš nasmeh je lahko tako lep kot moj. Tudi vi premorete toliko volje do življenja kot jaz. Samo odločite se in takoj bo življenje lepše. Škoda bi bilo, da bi zapustili ta svet in se ne naužili vseh lepot, ki jih nudi. Zato prisluhnite naravi, ozrite se okrog sebe, predvsem pa prisluhnite sebi, svojemu srcu, voji duši, ker tam boste našli vse odgovore in nikjer drugje. Zaupajte!!!!

ZGODBA št.1

Počasi prihaja pomlad in ptički se ženijo. Tudi sama bi se ženila. No, stiskala k svojemu ljubemu, če bi ga pri svojih skoraj 28 letih imela.
Če si star toliko kot jaz, ali pa ne več kot 10 let starejši od mene ter me nameravaš imeti rad in me spoštovati, vabljen, da se mi javiš.
To so tudi moji edini pogoji, čeprav bi bilo lepo videti moškega, ki je večji od ženske in je pripravljen prijeti tudi za malo težja fizična dela, ter mu nobeno delo ni odveč. Tudi čisto preprosto, ki ga dela iz srca. Sama sebi namreč pravim multipraktik, čeprav ne obvladam ravno vsega. Petje in jaz sva čisto drug pojem. S plesom tudi nisva najboljša prijatelja. Prav tako z ročnimi deli, kot so šivanje, pletenje...Vendar pa nihče ne bi bil pri meni lačen, ker obožujem kuhanje.
Prav tako ljubiteljsko fotografiram: mojo hrano, naravo, vse te čudovite rožice, ki prihajajo sedaj na pomlad ven iz zemlje. Pišem poezijo in zgodbe. Rada pa bi tudi izdala svojo kuharsko knjigo. Pa še kaj bi se našlo. Sem preprosta oseba, ki ji je več za druge, kot zase in poizkušam s stvarmi, ki osrečujejo mene, osrečiti tudi druge. Rada imam naravo, najbolj mojo dvignjeno gredo, kjer imam posajene začimbe, ki jih obožujem.

Pa tudi če ne spadaš v opis v zgornjem odstavku in si moški ali ženska, mlajši/a ali starejši/a in bi se rad/a naučil/a kuhati, sem pripravljena priskočiti na pomoč in vas naučiti. Lahko me kontaktirate. Nič bat, saj ne grizem.

Trenutno se ne spomnim nič več. Torej, če vas zanima še kaj o meni, kar na dan s konkretnimi vprašanji. Poizkusila bom odgovoriti na vse.




Vsi, ki bi se želeli pobližje spoznati s to zanimivo mlado damico, mi pišite na mail: povezovalnica@gmail.com

DNEVNA MISEL

Zadnje dni sem nekoliko otožna. Pa ne zato, ker se mi kaj slabega dogaja, ampak ne vem kaj pravzaprav mi je. Navadno sem vedno vesela, razigrana, polna energije, tokrat pa temu ni tako. Včeraj zvečer sem razmišljala, kaj se dogaja z mano. In spomnila sem se na sobotni dogodek.

Ženske smo si privoščile dan zase. Prijateljica mi je že dolgo časa obljubljala, da me bo odpeljala do cerkvice v kraju Vitovlje (kraj na Primorskem). Pripovedovala mi je o magičnosti tega kraja in bila sem zelo navdušena nad njeno pripovedjo. Zato sem še z večjim veseljem pričakovala soboto, da bom končno spoznala ta kraj, ki je v bistvu 15 min oddaljen od mene in ga še nikoli v življenju nisem obiskala. Zbralo se nas je 6 žensk, različnih starosti. Izmed vseh njih sem poznala samo svojo prijateljico, vendar pa smo se hitro ujele. Skupaj smo se povzpele do cerkvice, se med potjo nasmejale, delile svoja znanja in uživale v prečudovitem dnevu. Vendar pa sem kmalu spoznala, da so vse te ženske zelo "duhovno napredne". Vse polne znanja in modrosti. Vse z razvitimi kanali povezovanja z duhovnim svetom. Počutila sem se...Hm, saj ne vem. Ničvredno. Ja, ničvredno. Predvsem zato ker že veliko časa delam na tem, da bi tudi sama ojačala svoje kanale. Vse so govorile o stvareh, za katere sem sama prvič slišala. Vse so zaznavale različna bitja, ki so nas obkrožala. In vam povem, da mi ni bilo lepo. Tako rada bi jim tudi jaz povedala, da nekaj vem, da nekaj vidim, da nekaj čutim...Ampak vse kar sem videla je bil le ta svet v katerem živimo. Po drugi strani pa lahko rečem, da sem jim bila tudi malo nevoščljiva, za vse to njihovo znanje. Dan v njihovi družbi je bil prečudovit, vendar vseeno se je zame končal s tem grenkim priokusom.

 Cerkvica v Vitovljah

Sedaj vidim, da tega vidika sebe še nisem sprejela in zato se me je tako zelo dotaknil. Kljub vsemu delu, ki sem ga naredila v tej smeri na sebi, še nisem ponotranjila in sprejela tega, da pač sama nimam še nekaterih zaznav, kot jih imajo drugi. In ko sem se tako včeraj spraševala, ali resnično nimam v sebi nobenega daru, ki bi ga lahko uporabila pri delu z ljudmi, v pomoč ljudem se mi je utrnila tale misel:
TI NE RABIŠ NOBENEGA DARU, SAJ SI ŽE SAMA PO SEBI DAR TEMU SVETU!
In takrat sem začela razmišljati, ali to drži. Ali je mogoče, da kljub nobenemu daru, lahko še vedno pomagam ljudem, človeštvu s tem, da samo obstajam in z vami delim to kar nosim v srcu, kar čutim v svoji duši?
In takrat je pri meni posijala spet tista lučka sreče, lučka sijaja. Saj sem vendar čudovito bitje in zakaj ne bi bila dar temu svetu. Ni treba, da sem jasnovidna in jasnoslušna, važno je kaj nosim v srcu. In v mojem srcu se nahaja čista ljubezen. V mojem srcu se nahaja radost, veselje, harmonija. In vse to izžarevam iz sebe vsaki dan posebej. Mogoče pa mi res ni treba vedeti, kaj se dogaja v duhovnem svetu, saj moje srce nosi vse tiste lastnosti, ki jih duhovni svet skozi vse te guruje in duhovne predavatelje pošilja v ta svet: LJUBEZEN, RADOST, VESELJE, HARMONIJO, LEPOTO, POVEZANOST.

In tako vam dragi moji povezančki, kot tudi sama sebi, predajem to modrost, ki se mi je utrnila včeraj: NI VAŽNO KDO SI, VAŽNO JE KAJ ČUTIŠ V SVOJEM SRCU IN TO DAJEŠ SEBI IN LJUDEM, KI TE OBKROŽAJO... KAJTI VČASIH S TEM NAREDIŠ VEČ ZA TA SVET, KOT PA KATERIKOLI DUHOVNI VODJA Z VSEMI NJEGOVIMI PREDAVANJI IN UČENJI, KAJTI NAŠE SRCE JE NAŠ NAJVEČJI UČITELJ IN VODJA :) :)

OBJAVI SVOJ OGLAS

Dragi moji povezančki.

Pred časom se mi je porodila super ideja, ki jo je javnost zelo dobro sprejela.
Kar nekaj vaših zgodb je že prijadralo na moj mail in vsakemu izmed vas sem neizmerno hvaležna. da ne bo vse tako formalno, se bomo malo "igrali". In sicer, napišite kratko zgodbico o vas. O tem kdo ste, kaj želite... Vaša zgodba naj ne vsebuje vašega imena in priimka ter kraja bivanja. Zaželjeno pa je, da vsebuje vašo starost.

Vašo zgodbo bom objavila na tej spletni strani ter v naši facebook skupini:  https://www.facebook.com/groups/povezani/

Vse, ki jih bo vaša zgodba zanimala oziroma bi se radi bolje spoznali z vami, bom preusmerila na vas.
To ne pomeni, da bomo sedaj iskali samo partnerje in sorodne duše. Ne, sploh ne. Tudi vsi tisti, ki iščete zaposlitev, ki iščete nekoga, ki podobno razmišlja kot vi, ki iščete nekoga, ki bi z vami začel nov posel...lahko objavite vaš oglas. Kajti Povezovalnica ni namenjena samo parčkanju, ampak povezovanju ljudi na vseh področjih našega življenja.

Vaše zgodbe mi lahko pošljete preko ZS na facebooku ali na mail: povezovalnica@gmail.com.

Se že veselim vaše pošte :) :)

Dragi moji, danes sem dobila eno res super idejo. Kar nekaj vaših zgodb je že prijadralo na moj mail in vsakemu izmed vas sem neizmerno hvaležna. Da ne bo vse tako formalno, se bomo malo "igrali". In sicer napišite kratko zgodbico o vas. O tem kdo ste, kaj želite...Vaša zgodba naj ne vsebuje vašega imena in priimka ter kraja bivanja. Zaželjeno pa je da vsebuje vašo starost. Vašo zgodbo bom objavila tu gor in vse, ki jih bo vaša zgodba zanimala oz bi se radi pobližje spoznali z vami, bom preusmerila na vas.
To ne pomeni, da sedaj bomo iskali samo partnerje ion sorodne duše. Ne sploh ne. Tudi vsi tisti, ki iščete zaposlitev, ki iščete nekoga, ki podobno razmišlja kot vi, ki iščete nekoga, ki bi z vami začel nov posel...lahko objavite vaš oglas. Kajti povezovalnica ni namenjena samo parčkanju ampak povezovanju ljudi na vseh področjih našega življenja. Vaše zgodbe mi lahko pošljete na ZS ali pa na mail: povezovalnica@gmail.com. Se že veselim vaše pošte

BREZPLAČNA UČNA POMOČ ZA OSNOVNOŠOLCE

Vem kako je, ko se otroci nočejo učiti in jih nikakor ne moremo motivirati za učenje. Prav tako vem, kako je, ko se otrok zelo rad uči, pa mu učenje ne gre ravno dobro od rok.
Kot učenka v osnovni šoli sem se srečevala z obema težavama, kot mama 2 šoloobveznih fantičev se tudi srečujem  z obema težavama in kot učiteljica razrednega pouka prav tako.

Velikokrat se srečujem s starši, ki nikakor ne najdejo načina kako pomagat svojim otrokom. Skozi svoje dosedanje delo s svojimi lastnimi in drugimi otroci sem ugotovila, da današnji otroci svet dojemajo drugače kot smo ga mi, starši, nekaj let nazaj. Današnji otroci so veliko bolj čustveni in svet v katerem živimo kot tudi preveč in preširoko obravnavane snovi v šoli so zanje postale težava.
Otroci se zavedajo svojih pravic in prav tako želijo pokazati svoje znanje in se v tem svetu želijo izraziti. Upirajo se sistemu, ki ruši njihovo bistvo, njihovo identiteto in njihovo otroškost. Potrebujejo drugačen pristop, potrebujejo drugačno znanje.
Mi kot njihovi starši smo edina bitja, ki jim lahko pri tem pomagamo. Potrebno je, da jim prisluhnemo in skupaj z njimi naredimo načrt o tem kaj želijo. Vendar pa je žal veliko staršev obremenjenih s svojimi težavami, s težavami v službi, v zakonu in nima časa prisluhniti svojemu otroku, mu pomagati se učiti snov na nekoliko drugačen način.

Ker sama razumem tako starše kot otroke, sem se odločila, da vam na podlagi svojih lastnih izkušenj in na podlagi lastnega raziskovanja, kako pristopati k novodobnemu otroku, ponudim pomoč.

Če potrebujete pomoč za svojega otroka, me lahko kontaktirate na mail: povezovalnica@gmail.com in dogovorili se bomo za srečanje.

NINGXIA RED

Ningxia Red je odlična izbira za optimalno doživetje wellnessa ter okrepitev na povsem novem nivoju zdravja!

Ta izreden prehranski dodatek lahko po zaslugi goji jagod Ningxia izboljša zdravje ljudi ne glede na njihov življenjski stil. Kitajci že stoletja poznajo velikanske koristi goji jagod. navajajo njihovo sposobnost obnavljanja vitalnosti in krepitve življenjske moči. Danes vemo, da goji jagode NingXia vsebujejo tolikšno količino antioksidantov in hranilnih snovi kot nobena druga hrana, zato so znane kot eden vodilnih super sadežev na svetu.

LASTNOSTI IZDELKA

• ponujajo najvišjo poznano zaščito proti nevarnim prostim radikalom (t.i. super oksidanti), kot so dokazali s pomočjo ORAC testiranja, izvedenega v Brunswickovih laboratorijih
• goji jagode v napitku vsebujejo polisaharide, ki zvišajo imunsko odzivnost organizma
• določene sestavine goji jagod v napitku izboljšajo jetrne funkcije
• bogat je s fitohtanili, ki pripomorejo k optimalnemu očesnemu zdravju
• goji jagode v napitku prispevajo 18 aminokislin, 21 vrst mineralov v sledovih, več betakarotena kot ga vsebuje korenje, več vitamina C kot ga vsebujejo pomaranče, vitamin E in vitamina B1, B2 ter vitamin B6
• polisaharidi goji jagod podpirajo pravilno celično komunikacijo, brez prekoračitve ustreznega nivoja krvnega sladkorja, saj imajo najnižji znani glikemični indeks od katere koli druge hrane, ki znaša le 29 (indeks sladkorja znaša 83)
• ponuja sinergijo antioksidantov sokov goji jagod, borovnic, marelic, malin, granatnih jabolk ter antioksidant d-limonene, ki ga najdemo v eteričnem olju pomaranče in limone (d-limonene prav tako podpira normalen cikel celičnega življenja)
• vsebuje maline, ki so bogat vir elagične kisline in močan antioksidant 
• vsebuje borovnice, ki vnašajo antocianidin - je antioksidant, ki zagotavlja zaščito srčne mišice
• vsebuje marelice, s katerimi vnašamo beta karoten in vitamin c
• vsebuje granatno jabolko, ki ima več polifenolnih antioksidantov, kot ostali sokovi in preskrbuje z elagično kislino

Sama NingXia Red ohranja naravno moč in bioaktivnost celih goji jagod NingXia ter predstavlja najboljšo mešanico za pripravo zdravega napitka.

NINGXIA GOJI JAGODE

Obstaja nenavaden kraj, kjer z rudninami bogata prst in bistra ledeniška voda ustvarjata eno od resničnih čudes narave - izredne goji jagode NingXia. Te preproste rdeče jagode slavijo kot najbolj hranilna jed na svetu. Odkrijte zakaj je pogosto poimenovana kot nadživilo oz. eliksir življenja. Kljub temu je imelo doslej od njihove moči korist relativno malo ljudi.

Goji jagoda (wolfberry( je rastlina trajnica (izhaja iz rodu rastlin solanaceae-razhudniki) in zraste v višino od 1-1,5 metra. Zrel sadež je močno rdeče barve, sočen in podolgovat. Njegovi zdravilni učinki so na Kitajskem že dolgo poznani, zato se goji jagode uporablja že več tisoč let.

Plod vsebuje 19 aminokislin, vključno z vsemi 8 esencialnimi, ki jih telo samo ne more tvoriti in več kot 21 mineralov v sledobih (vključno germanij - mineral, ki ga redko najdemo v hrani), vitamin E, celoten kompleks B vitaminov ter vsebujejo več betakarotena kot korenje.

NingXia goji jagoda raste ob robu notranje Mongolije in je obravnavana, kot nacionalni zaklad. To jagodičje je hvaljeno v ljudskem zdravstvu že tisoče let. Prevedeno iz antičnih besedil, Shen Nung Ben Tsao (475 pr.kr) govori: "Goji jagode s svojo učinkovitostjo pripomorejo k ohranjanju zdravja, ter ojačajo in obnovijo vitalne organe." V zdravniškem priročniku iz dinastije Ming piše: "Na Kitajskem se z goji jagodo da regulirati pretok življenjske energije in ojačati postavo, kar vodi do dolgoživosti:"

Kitajska pokrajina NingXia je legendarna zaradi izjemno zdravih ljudi. Kitajski statistični urad je pred kratkim poročal, da število stoletnikov v tej pokrajini kar za 400% presega državno povprečje. Tamkajšnji prebivalci zdaj priznavajo, da je skrivnost njihovega zdravja v uživanju goji jagod.