Zamislite si, da se odpravite na izlet s popolnimi tujci, ki jih le bežno poznate preko facebooka. Bi si upali udeležiti takega izleta ali bi se ga izognili? Za veliko ljudi je tak način povezovanja zelo tuj. Tudi zame je bil še do nedavnega, vendar pa mi je danes v užitek organizirati tovrstne izlete. Iz moje želje po spoznavanju novih ljudi in sklepanju novih prijateljstev ter ljubezni do narave, se je porodila ideja za organizacijo izletov, kjer bi se ljudje družili, se dobro imeli, spoznavali našo majhno deželico ter združili prijetno s koristnim. Tokrat smo organizirali že tretje tovrstno srečanje.
V soboto 24.5.2014 se je Povezovalnica, tokrat pod organizacijo Jež Mitja, ponovno odpravila na raziskovanje naše male Slovenije. Raziskovali smo Cerknico in njeno okolico. Kljub napovedanemu slabemu vremenu, je bil dan čudovit, s sončkom obsijan. Preživeli smo fantastičen dan, v objemu čarovnic in čudovite pokrajine.
Cerknico sem obiskala le enkrat in takrat sem bila na tradicionalnem pustnem karnevalu. Sploh si nisem mogla predstavljati koliko lepote dejansko nudijo ti kraji. Ko začneš raziskovati okolico te popolnoma prevzame ta pokrajina, ki je obkrožena s cvetočimi travniki in ki ti nudi občutek spokojnosti in harmonije. Nikakor se nisem mogla naužiti vseh lepot, ki so mi bile na razpolago v tem dnevu.
Najprej smo se podali na Slivnico, goro čarovnic. Sama pot je bila resnično čarovniško obarvana saj smo se sprehajali med rožicami, se družili z živalmi in po 90 minutah prispeli do koče pod samim vrhom, od kjer je fantastičen pogled na celotno dolino Cerkniškega polja. Pokrajina, ki te popolnoma očara in ob pogledu nanjo zaigra srce svojo melodijo ljubezni in hvaležnosti do narave, ki nam omogoča, da se lahko predajamo njeni lepoti. Po kratkem postanku smo se podali še na sam vrh Slivnice, kjer človek dobi občutek, da bi lahko poletel. Na vrhu ti čarovnice v roke potisnejo čarovniško palico, s katero imaš priložnost začarati in pričarati v svoje življenje vse tisto kar si želiš, le od tebe pa je odvisno ali boš to tudi naredil.











Po čarovniškem preizkusu in čaranju naše prihodnosti smo se podali v dolino, od kjer nas je pot vodila na domačijo družine Hiti. Tu nam je Klavdija, razkazala njihovo domačijo in nam predstavila delavnico vitražev, ki je v lasti njenega očeta Rajka. Bila sem navdušena nad prečudovitimi izdelki, ki nastajajo v tej delavnici in kot darilo smo dobili prečudovite verižice, ki jih je Klavdija sama izdelala.





Pod vodstvom fantastičnega vodiča Jožeta, smo obiskali Cerkniško polje o katerem nam je Jože podal resnično veliko informacij. Predvsem sem bila navdušena nad njegovo ljubeznijo do pokrajine v kateri živi, saj redkokdaj srečam ljudi, ki čutijo tolikšno predanost ozemlju na katerem živijo. On živi za svoj kraj in z največjim veseljem predaje svoje znanje vsem, ki si tega želijo. Zelo srčen človek poln energije in radosti.



Ko smo se s Cerkniškim poljem spoznali, nas je Jože odpeljal na raziskovanje podzemne jame Pod gradom. Spet nas je čakalo posebno doživetje. Najprej smo se dodobra opremili s karbidovkami, potem se podali po strmini navzdol do vhoda v jamo in se spustili po lestvi v temno jamo. Sama jama je bila čudovita. popolnoma drugačna od Postojnske jame. Nič osvetljena, nič pripravljena za obiskovalce, ampak taka, kot jo je oblikovala narava. Čeprav priznam, da me je bilo malo strah, saj mi taki advanturistični podvigi niso ravno pri srcu, pa me je lepota jame naravnost očarala z vsemi prečudovitimi kapniki in netopirji, ki so našli svoje domovanje v njej.







Na koncu pa smo se podali še do Rakovega Škocjana in si ogledali Mali most iz katerega je bil tudi možen spust po vrvi 37m globoko, ki ga je moški del ekipe tudi opravil. Ženski del ekipe, pa smo preizkusile kako sploh izgleda spustiti se po vrvi. Ja priznam spet me je bilo zelo strah, vendar sem se odločila, da preizkusim in ko sem tako visela na vrvi sem se počutila, kot da bi bila ptica, svobodno, sproščeno, brez omejitev...Super občutek, ki ga želim občutiti vsak dan. Rakov Škocjan je zelo čudovit, zelo romantičen kraj, kjer je lahko čutiti vso ljubezen narave, ki jo je združila v ta kotiček. Res zelo poseben kraj, na katerega upam, da se bom kmalu vrnila.











Čeprav sem zjutraj, ko sem odhajala od doma, bila prepričana, da grem samo na izlet, sem dobila veliko več. Spoznala sem tri čudovite osebe, ki so mi zelo polepšale dan in z mano delile njihov pogled na svet, njihovo veselje, radost, srečo, pa tudi nekatere žalostne dogodke iz njihovega življenja. Kakšen čudovit občutek je to, ko spoznaš nekoga v vsej njegovi biti. Še nekaj sekund nazaj popoln znanec, v naslednjem trenutku pa že nekdo, ki je samo človek in se prav tako kot ti uči na lekcijah, ki mu jih na pot postavlja življenje. Vsakokrat ko spoznam take ljudi, ki si od življenja želijo nekaj več, kot biti le ponižne ovčke sistema in cele dneve doma objokovati svojo usodo, se razveselim, saj vem da nisem sama, ampak da ste tu še vi, ki se skupaj z mano borite za nekaj več od življenja.
Hvala ti:
Oneya ( http://igriscezivljenja.net/) za tvojo čudovito energijo
Klavdija (http://www.publishwall.si/klavdija.hiti/) za vse znanje, ki si ga podelila z nami
Mitja (http://www.duh-casa.si/o-nas/aktivni/mitja-jez/) za dobro splaniran izlet