DNEVNA MISEL

Biti sam na svetu ni lepo. Čeprav si obkrožen z ljudmi, se počutiš samega, izgubljenega. Dejstvo, ko spoznaš, da v bistvu nimaš nikogar, ki bi mu lahko zaupal, nikogar, ki bi mu lahko povedal, kdo v resnici si ti, kaj vse zmoreš, kaj te pesti, je zelo boleče. V duši te duši, duši od bolečine, od navidezne podobe, ki jo ustvarjaš, zato da bi te drugi sprejeli. Ampak to nisi ti. To je nekdo drug. Pravi ti leži v tvojem srcu in sanja o dnevu, ko bo lahko skočil na plano.

Biti sam na svetu ni lepo, a biti v družbi ljudi, ki nočejo sprejeti pravega tebe je še huje. V hrepenenju po kančku pozornosti, po kančku družbe, si pripravljen zatajiti samega sebe. Čeprav veš, da je tvoja prava družba tam med zelenjem, med gorami, travniki, pod zvezdnatim nebom, ob morju. Tam lahko skačeš, vreščiš, plešeš, jočeš, se smejiš. Tam te nihče ne bo prizadel. Tam si lahko ti ti, tam si lahko svoboden in tam si sprejet z vsemi svojimi vrlinami in napakami. Zato pojdi, najdi sebe in zaupaj. Zaupanje, da se bo postavilo vse na svoje mesto ob pravem času, je najpomembnejše. Čeprav ne vidiš poti, čeprav je tvoje življenje ujeto v zanki, pa se tvoja duša pripravlja, da poleti. Že sedaj leti in išče svoj kotiček pod milim nebom in te pripravlja, da boš lahko skupaj z njo poletel tudi ti. Pozabi na kritike, ki jih slišiš, pozabi na omejitve, ki si jih postavljaš, ampak samo veruj in zaupaj, in vse do takrat poišči svoj kotiček v naravi, ki ti bo pomagal, da najdeš svoj mir in pozabiš na vse kar je bilo. Ti si čudež življenja, le najti moraš ta čudež v sebi, da boš lahko poletel med zvezde in postal del njih na zemlji.

Ne zataji sebe in bodi kar si. Če rabiš pomoč, zaprosi zanjo. Vsak večer se obrni v nebo, na katerem je tisoče zvezd, ki ti bodo pomagale, da ostaneš na svoji poti. Vsaka izmed zvezd, bo posijala v tvoje srce in ti pomagala se soočiti s stvarmi, ki bremenijo tvojo dušo. Le ozreti se moraš vanje in izreči željo, tisto željo, ki v tebi tli že celo večnost. Željo o ljubezni.