POVEZOVANJE

 Vir: internet

Povezovanje, beseda, ki jo zadnje čase se bolj pogosto slišim.  Ljudje so vse bolj mnenja, da bi bil čas, da se začnemo povezovati, vendar kaj ko vse ostaja le pri besedah. Že od malih nog, sem mnenja, da je edina rešitev za človeštvo, da se začnemo povezovati, družiti, da pozabimo na zamere, na zavist, na škodoželjnost..., kajti to nam bolj škodi kot koristi. Namesto tega bi bilo dobro, da začnemo biti prijatelji, da začnemo sprejemati druge takšni kot so, da začnemo gledati na ta svet skozi oči ljubezni, kajti ljubezen je tista gonilna sila, s katero smo se rodili in poganja ta svet naprej. Predstavljajte si, kakšen bi bil ta svet brez ljubezni? Verjetno bi si bili eden drugemu sovražniki, razsajale bi vojne...
Velikokrat mi ljudje rečejo, da je povezovanje brez veze, da itak vsak gleda le na svojo korist in nobenega ne briga za nič drugega kot za sebe in kako bo prišel dobro skozi življenje. Na moji poti sem spoznala, da vedno je treba začeti najprej pri sebi. Najprej je potrebno spremeniti sebe, kajti okolica nam dejansko odseva kdo mi v resnici smo. In zato pregovor najprej spremeni sebe in šele takrat se bo svet spremenil. Velikokrat je pri nas ljudeh tako, da samo govorimo kaj bi bilo dobro spremeniti, ampak ko je potrebno nekaj narediti pozabimo na vse in raje vstanemo v "varnem zavetju udobja", ki nam ga trenutno življenje ponuja. Kajti delati spremembe in korakati proti življenju je ena izmed najtežjih nalog v življenju. Pri vsem tem je pomembno upati si, imeti moč in biti pogumni. Velikokrat se ljudje na tej poti zlomimo, ker nismo več del črede, ki isto misli, ampak nas ta čreda izloči, saj smo naredili en korak več, kot vsi ostali in to je velikokrat nesprejemljivo. Pri takem koraku je potrebna velika notranja moč in fokus na cilj, ki ga s tem korakom želimo doseči. Vendar, se veliko ljudi na tej poti zlomi in se vrne nazaj v udobje, ki mu ga ograja predstavlja. Zato je velikokrat povezovanje težko. Vendar pa v časih, v katerih se nahajamo, bo potrebno storiti ta en korak naprej. Večina ljudi se zanaša na državo in naše politike, ki so za marsikaterega človeka narodni heroji, princi na belih konjih, ki nas bodo rešili in popeljali v lepši jutri. Vendar vas žal moram krepko razočarati, saj dokler bo denar glavni vladar naših politikov, ne bo nikakor prišlo do nobenih sprememb. Kajti večina politikov vodi ego in ne srce in ego je tisti, ki hrepeni po oblasti, po prevladovanju, po materialnih dobrinah...Srce pa je tisto, ki nam pokaže pravo rednost življenja in ta prava vrednost ni v materialnih dobrinah, ampak v čisto preprostih stvareh, kot o objem, nasmeh, poljub, predvsem pa LJUBEZEN do vsega kar je in vsega kar obstaja.
Zato spreglejte že enkrat. Začnite spreminjati sebe, začnite živeti to kar nosite v srcu. Pozabite na svet okoli sebe. Saj ko boste začeli dajati, kar nosite v sebi, se bo tudi svet čez noč magično spremenil. In to vam lahko potrdim iz lastnih izkušenj, kajti ravno to se meni v tem trenutku, ko grem skozi najtežje življenjske spremembe, se mi svet pred nogami dejansko spreminja v takšnega o katerem sem sanjala celo življenje.
Ja, to je tisto, za čemer stoji Povezovalnica. Da namesto, da smo na soseda jezni, prisluhnemu srcu, ki goji do soseda izključno samo ljubezen. Ko nekdo potrebuje našo pomoč, ne izgovarjajte se na državo, naj ona poskrbi zanj, ampak mu priskočite na pomoč s tistim kar imate. In ko bomo ljudje začeli tako skupno funkcionirati in se povezovati, bo tudi naša država, naša vlada spremenila svoj način funkcioniranja.
Zato si vzemite danes, nekaj časa samo zase, proč od vsega in vprašajte svoje srce kaj si želi, prisluhnite svojim sanjam in jih ponovno začnite sanjati. Kajti vsakega izmed nas vodi eno najlepših in najmočnejših čustev na svetu, in to je LJUBEZEN in le ljubezen lahko dela čudeže.
Bodite ljubezen, živite ljubezen, dajajte ljubezen in začnite živeti povezano z vsem kar vam življenje prinaša na pot, daleč proč od vsega tistega, kar vam je zameglilo um in ranilo srce.

SPOLNO NASILJE

Vse prevečkrat mislimo, da pod spolno nasilje sodi le posilstvo. Pod spolno nasilje sodi tudi, ko te nekdo sili v spolne odnose, ko te nekdo sili, da otipavaš njegove spodnje ude, ko se te nekdo neprimerno dotika in še bi lahko naštevali. To so dogodki, ki zaznamujejo vsakega izmed nas, še posebej nedolžno bitje, kot je otrok. Take vrste dejanja zaznamujejo otroka za celo življenje. Pa ne samo otroka, tudi odraslega človeka tovrstna dejanja zaznamujejo za celo življenje.

Ko sem bila otrok sem bila deležna raznovrstnih kritik, ki so me kot zelo občutljivega otroka, zaznamovale za celotno življenje. V vsakemu človeku sem iskala ljubezen, njegovo naklonjenost in njegovo potrditev, da me ima rad in da me sprejema takšno kakršno sem. In tako se mi je še kot osnovnošolki zgodilo, da sem bila deležna pretirane "ljubezni" iz strani starejšega fanta, ki mi je bil prepovedan. Všeč mi je bilo, da me je občudoval in da mi je namenjal naklonjenost, ki sem jo takrat tako krvavo potrebovala. Tako sem takrat nevede začela z njim "ljubezenski" odnos, ki je prišel celo tako daleč, da je želel, da mu otipavam njegov spodnji ud, kar nisem želela in česar sem se otepala kolikor sem le mogla. Vsakokrat sem se počutila slabo, osramočeno. V meni je rastel občutek krivde, predvsem sramu. Sicer sem bila še majhna in nisem še razumela pojma ljubezen, vendar moja želja po biti sprejeta, biti priznana in biti ljubljena je dovolila temu človeku, da vstopi tja kamor nikoli ne bi smel. Čeprav, bi odrasli rekli, da se otroci ne zavedamo in ne vemo določenih stvari, sem se sama globoko v sebi zavedala, da je to početje nedopustno. Skozi leta se je ta bolečina, ta sram še bolj zažrl v kotičke mojega telesa, kar je odločilno vplivalo na mojo samopodobo. Vendar pa se mi je podobna izkušnja kmalu ponovila in je samo še bolj poglobila mojo ranjenost in oskrunila mojo otroškost, mojo nedolžnost.
Dolgo sem vse to skrivala v sebi, pred vsem svetom. Nikomur nisem nikdar zaupala, ker me je bilo sram, da je do tega sploh prišlo. Občutek kot, da si najbolj umazano bitje na svetu, ki si ne zasluži ničesar dobrega, je bil od takrat naprej moja stalnica v življenju. Obtoževala sem se, zakaj sem to storila, imela sem se za krivo. Osebe, ki so mi bile najbljižje, so oskrunile moje telo. Osebe, ki jim najbolj zaupaš na celem svetu, omajejo tvoje zaupanje. Dolgo časa sem verjela, da pod spolno nasilje se šteje samo posilstvo, zato sem ta dogodek vztrajno zavračala in brisala iz svojega spomina, dokler ni ponovno privrel na plano in razkril okoliščine mojega mišljenja. Dolgo časa si nisem upala o tem sploh govoriti, vendar sedaj, ko s pomočjo terapije in knjig odkrivam kdo sem, spoznavam vse vrste nasilja, ki sem jih bila deležna. Ni lahko, a le z vztrajnosto, ki pa jo hvalabogu imam, se lahko veliko doseže.

Jaz vem, da te osebe mi niso želel nič slabega, ampak so samo delale tisto kar so znale. Verjetno so tudi same imele omajano samopodobo in so hrepenele po ljubezni. Čeprav mi je težko in so mi te izkušnje pustile velik pečat ne samo na mojem telesu, ampak tudi na moji samopodobi, si želim in upam, da bodo našli tudi oni enkrat svoj mir, predvsem pa sebe. Jaz v tem trenutku je vse kar lahko naredim očistim svoje telo in misli, kar pa je zelo zelo težko in boleče delo, toda verjamem da mi bo tudi to uspelo.
Vsem vam, ki ste bili v življenju deležni česa podobnega, pa naj vam povem, da niste ničesar krivi in ne sramujte se dogodkov, predvsem pa jih ne zaprite v svojo notranjost, ampak jih vrzite na plano in očistite svoje telo. Vem da je težko, vem da je hudo, ampak če želite zaživeti svobodno, potrebujete očistiti sebe in očistiti vse svoje ranjenosti. Kljub temu ste popolnoma čudoviti in največji dar svetu in ta izkušnja vas le bogati, saj vam njena transformacija pomaga osebnostno zrasti.