Danes je pa pust. Zame najlepši dan v celotnem letu :) :). Zakaj? Čisto preprosto zato, ker ta dan, večina ljudi sname svoje maske in postanejo to kar v resnici so: razigrani, otroški, nasmejani...
Sprašujem se, zakaj ljudje ne zmoremo biti pustne šeme celo leto, le brez kostumov? Zakaj ne zmoremo biti celo leto nasmejani, razigrani, otroški...? Ali je res to tako težko? Ali je res lažje biti otožen, zamišljen, zaprt vase?
Ne vem zakaj, si ljudje ne dovolimo, da bi pokazali svetu našo otroško naravnanost. Res da smo odrasli, ampak to še ne pomeni, da ko odrastemo, ko si ustvarimo svojo lastno družino, je potrebno našo otroškost zatreti in postati resen, ubogljiv odrasel. Ni res. Jaz kljub temu, da imam družino, da sem vsako leto starejša, da je moja skrb za otroke na prvem mestu, si vseeno dovolim biti otrok, otrok v telesu odraslega.
Tudi jaz, sem, ko sem postala starš, ko sem postala žena, opustila in zanemarila svojega notranjega otroka, vendar pa me je le-to kmalu pripeljalo v depresijo. Ko sem se spet začela povezovati z otrokom znotraj sebe, je moj svet, moje življenje spet postalo svetlo, srečno, polno radosti. Spet sem pridobila nazaj svoj smeh. Spet sem postala Andreja kot sem jo poznala v otroštvu. In zelo sem srečna, da sem si dovolila postati to kar jaz sem v resnici. Srečna sem, da sem se spet povezala s svojim notranjim otrokom. Sicer me ljudje gledajo čudno, mislijo, da nisem primeren starš. Ampak na vse te opazke se ne oziram. Nič več. Sedaj sem jaz jaz in vesela sem, da na tak način lahko pomagam tudi svojim otrokom, jim dam vzor, da ni nič narobe, da se izrazijo in kažejo svetu svoj pravi obraz. Kajti za naše otroke je to najpomembnejše sporočilo in tudi darilo, ki jim ga kot starši lahko predamo.
Naučimo sami sebe kako spet postati otrok, kako na svet gledati skozi otroške oči. In to počnimo vsak dan v letu, ne samo takrat, ko je pust :) :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar