DNEVNA MISEL

(Vir slike: internet)

Sprejemanje samega sebe je najpomembnejše dejanje v našem življenju. Vse kar počnemo v našem življenju se začne pri nas samih in sprejemanje drugih pomeni najprej sprejemanje samega sebe. Vendar v današnjih časih je sprejemanje samega sebe nekaj najtežjega, saj smo na vsakem koraku bombardirani z različnimi reklamami, izdelki, ki nam govorijo, da bomo z njihovo uporabo še boljši, še lepši. Pa je to res? Sprejemanje samega sebe pomeni sprejeti sebe, svoje znanje, svoje napake, svoje telo...Skratka sebe v celoti in to tudi izraziti na vsakem koraku. Velikokrat pa sebe zatajimo, ker želimo ugajati drugim, ker želimo, da nas okolica sprejme. Tudi sama sem v preteklosti ponavljala iste napake, ko sem zatajila sebe, zato da bi me drugi sprejeli. Vendar, ko sem prišla do spoznanja, da to nisem jaz sem začela delati v tej smeri, se sprejemati takšno kot sem in to izražati tudi navzven. Končno sem naredila najtežji korak v svojem življenju in pokazala svetu sebe, svoj pravi obraz, svojo identiteto. Vendar pa me še vedno nekoliko vrže iz tira, ko se znajdejo ob meni ljudje, ki me ne sprejmejo v celoti. Ti dogodki so zame najtežji saj pomenijo zame preizkušnjo ali se bom podredila mnenju drugih ali vztrajala pri svoji identiteti. Najtežje je, ko vidiš ob sebi človeka, ki ga imaš rad in te pogleda s tistim pogledom, ki se ga najbolj bojiš. Ko te s pogledom sprašuje kdo sploh si? Ko v njegovem pogledu vidiš strah, ker nisi tak, kot si ti je predstavljal.
Že od nekdaj se spoprijemam s podobnimi dogodki, ker pač nisem "tipično" dekle. Sem bolj tihe narave, vendar pa celotno življenje sprejemam skozi svoja čustva, skozi svojo intuicijo, skozi poslušanje ljudi. Čeprav je bil to del mene, ki ga nikoli nisem sprejemala in sem ga tudi zatajila, sem spoznala, da v tem ni nič narobe. Mogoče pač nisem klepetava, kot drugi vendar pa vse kar izražam, izražam skozi dotik, nežnost, ljubezen, čustva, smeh in pogled. Sploh se ne zavedamo, koliko lahko pogled človeka v resnici pove o njem, brez da bi ta človek sploh spregovoril, vendar problem nastane, ker ljudje si ne znamo prisluhnit, ne znamo dojemati sveta skozi čustva, saj se jim spretno izmikamo. Tudi sama sem se celo življenje spretno izmikala temu, vendar nič več. Sprejela sem ta del sebe in ga začela tudi izražati navzven. Kajti to je del mene, to sem jaz, to je moja osebnost, vendar pa ni moj problem, če drugi tega ne sprejmejo. Za nikogar več se ne bom spreminjala, kajti končno sem se našla in kvečjemu bom ta svoj del sebe samo še nadgrajevala. Če pa oseba, ki je ob meni tega ne razume, tega ne sprejema, je to kvečjemu njena izguba.
Zato ni važno kakšni ste, važno je, da vse kar počnete, počnete iz svoje notranjosti iz svoje duše, iz svojega srca. Mogoče ne govorite veliko, mogoče ste umetnik, mogoče imate eno nogo daljšo od druge...Ni važno kakšno napako imate, važno pa je da jo sprejmete in postane del vas in da jo z največjim ponosom pokažete svetu, kajti to ste vi. To ste dobili ob rojstvu in vse kar smo, vse kar imamo je z nami z določenim namenom. Zato sprejmite vsak delček sebe, ne glede na to kakšen je. Ne zaničujte sebe, kajti vi ste največji dar temu svetu in to lahko delite s svetom šele takrat, ko se začnete sprejemati sami sebe. To je največje darilo, ki si ga lahko vsako leto podarite za rojstni dan. Najpomembneje pa je, da ne prodaste sebe drugim samo zato, ker želite dobiti njihovo ljubezen, ker jim želite ugajati, ker želite biti sprejeti. Nikakor ne naredite tega, ampak sledite sebi in samo sebi in če vas ljubljene osebe okrog sebe ne sprejemajo takšne kot vi ste, se ne sekirajte. Nadaljujte svojo pot in našli boste osebe s katerimi boste lahko delili sebe in skupaj živeli v vzajemnem spoštovanju in sprejemanju ter izkazovanju ljubezni. Dovolite si zaživeti sami sebe.