DNEVNA MISEL

(Vir slike: internet)

Volitve so za nami. Spisek kandidatov, ki bodo zasedli prostore parlamenta je tudi že sestavljen. Zanima pa me ali bo končno prišlo tudi v politiki do sprememb, ki jih v Sloveniji, glede na razmere, trenutno zelo potrebujemo. Vesela sem, da je med izbor za parlamentarce prišla tudi Združena levica, za katero sem tudi volila. Sicer se navadno požvižgam na vse stranke, kajti vse znajo samo obljubljati in ko je potrebno kaj narediti ni nikjer nobenega. Vsi znajo dobro skrbeti za svoje žepe, da so vedno polni, ko pa je potrebno poskrbeti za ljudstvo, ki jih je tudi izvolilo, pa ni nikjer nobenega oziroma se najdejo le redki, ki bi bili pripravljeni nekaj storiti, pa si ne upajo spregovoriti na glas.

Zakaj me je tokrat prepričala Združena levica? Verjetno zato, ker se v njenih vrstah nahajajo ljudje, ki so občutili te krivice na svoji lastni koži in resnično želijo nekaj narediti. Predvsem pa sem vesela mladih obrazov, polnih zagona in idej, kako pomagati Sloveniji. Ali bodo kaj naredili bo pokazal čas, vendar sem mnenja že kar nekaj let, da je potrebno malo osvežiti slovensko politično sceno, saj že predolgo gledamo v parlamentu ljudi, ki so polni idej, vendar s temi idejami koristijo le sebi, namesto, da bi delovali v korist državljanom. Namesto, da bi končno ljudje spregledali koga v resnici volimo, si raje zatiskamo oči in se izogibamo volitev. Časi so takšni, da je potrebno delovanje vseh nas. Mi smo tisti, ki lahko začnemo delati spremembe. Kaj nam pomaga peščica ljudi, ki se sama bori proti sistemu, proti državi in istočasno tudi proti ljudem, ki namesto, da bi jih podprli saj delujejo v našo korist, jih zaničujejo.
Dragi moji Slovenci, ne vem kdaj boste končno odprli oči, da potrebujemo spremembe. Da je potrebno nekaj ukreniti, kajti če ne bomo začeli sodelovati, če se ne bomo začeli potegovati za svoje pravice, bodo naše ozemlje košček za koščkom prodali v tuje roke in nam odvzeli še tisto, kar potrebujemo za preživetje -hrano in vodo. Zakaj se vztrajno držimo besed, ki jih je Ivan Tavčar zapisal v svojem delu Hlapci: "ZA HLAPCE ROJENI, ZA HLAPCE VZGOJENI!"  A resnično želimo celo življenje biti hlapci tujcem? Ali ni čas, da se začnemo boriti za svoje pravice, za svojo državo, za svoje ozemlje? A ni čas, da se osvobodimo? A ni čas, da požremo ponos, odstremo vse iluzije, ki nas držijo ujete v tej miselnosti in začnemo delovati iz srca? A ni čas, da se končno vzpostavi sistem, ki bo podpiral vse državljane Slovenije in vsem nudil enake možnosti preživetja in osebnega razvoja? 

Ja, jaz menim, da je čas in začnite razmišljati kaj bi radi bili: še naprej sužnji sistema, ki si vas želi pokoriti za to, da bodo bogataši še naprej bogateli in uživali na naš račun ali bi radi končno zaživeli v enakopravnosti in osebni svobodi ter v deželi kjer sosed sosedu ne bo mejak, ampak bomo končno podrli zidove, ki jih gradimo okrog sebe in odprli vrata srca ljubezni, radosti, veselju...Odprli vrata srca življenju. Naslednjič, ko greste na volitve imejte to v mislih.