Vsak dan opazujem naravo iz balkona naše hiše in se čudim njeni lepoti. Opazujem kako vse lepo cveti in raste, čebelice letajo iz cveta na cvet, ptički nemoteno žvrgolijo in metuljčki mavričnih barv igrajo svojo igro. Ob pogledu na ta prizor začutim harmonijo, enost vsega. Vsakodnevno vsrkavam vase vonj po pomladi, se prepuščam prečudovitemu ptičjemu petju in svoje srce uravnovešam s harmonijo narave in njeno ljubeznijo.
Vendar pa, ko pogledam nekoliko višje in se ozrem v ljudi, se ta harmonija hitro poruši. Kajti pogled na ljudi, prinese čisto drugačno pesem, kot pogled na naravo. V naravi je vse povezano z radostjo, veseljem, ljubeznijo, harmonijo z enostjo. Medtem, ko smo ljudje daleč od tega. Večina ljudi ne zna ljubiti, večina ljudi ne zna prisluhniti, večina ljudi ne ve kakšna sploh je naloga našega srca, večina ljudi se ne ozira naokrog, ampak je zatopljena izključno le v lastne težave. In potem se vprašam, kam nas to vodi? Če bomo takole nadaljevali, nas pot vodi v pogubo. Narava nam že odseva vso to našo "ljubezen" nazaj v obliki naravnih katastrof. In namesto, da bi sporočilo sprejeli in začeli svoje življenje obračati v drugo smer, se še pritožujemo nad naravo in jo skušamo še bolj raniti, jo prizadeti, ji škoditi.
Vse kar bi bilo potrebno storiti je le majhen korak in temu koraku se reče ljubezen. Kdaj bomo dokončno dojeli, da je ljubezen tisti dejavnik, ki nas lahko reši te pogube. Kdaj bomo dojeli, da je ljubezen tista sila, ki poganja naš svet. In kdaj bomo dojeli, da ljubezen se začne najprej v nas samih, v naši notranjosti in ne tam zunaj. Vse kar je potrebno storiti je to, da se začnemo ceniti take kot smo mi v resnici. Da sprejmemo vse naše napake in še bolj povdarimo vse naše pozitivne lastnosti. Kajti vsi imamo napake, brez izjem. Ampak pozitivne lastnosti so tiste, ki so naše, ki nas delajo unikatne, edinstvene in te pozitivne lastnosti, so tiste, ki oblikujejo naše življenje. Zato se jih ne bi smeli sramovati in jih skrivati pred svetom, ampak bi jih morali ponosno razkazovati in biti nanje ponosni. Kajti, ko začnemo sprejemati sebe takšne kot smo v resnici, sprejemamo tudi našo božanskost in istočasno sprejemamo tisto univerzalno energijo, moč, ki nam je podarila to življenje, ki ga v tem trenutku živimo.
Zato začnimo poslušati svoje srce, ki nam igra našo lastno melodijo ljubezni. Prisluhnimo mu in začnimo delati to kar nam pravi. Kajti ta ljubezen, srčna ljubezen, je tista prava, brezpogojna ljubezen, ki nam vsakodnevno govori, kako lepi smo, kako čudoviti smo, kako neskončni smo, kako smo polni različnih potencialov in kako zmoremo kreirati naše življenje v čisti in popolni ljubezni. Nikogar drugega ne potrebujemo, da nam pokaže pot, da nas usmeri, saj imamo v sebi največje orodje, ki nam je bilo dano ob našem rojstvu in to orodje se imenuje naše srce. In v tistem trenutku, ko ga bomo začeli priznavati, ko ga bomo začeli poslušati, bomo začeli priznavati tudi naše življenje. Kajti naše življenje je popolno tako kot je, kljub vsem preprekam in napakam, ki nas doletijo. Saj le-te niso v našem življenju zato, da bi nas onečastile, da bi nam vzele voljo do življenja, ampak so v našem življenju zato, da nas naučijo nečesa novega, predvsem pa, da nam pokažejo pot univerzalne moči.
Zato, dragi moji povezančki. Danes vam polagam na srce: POZABITE PRETEKLOST, KAJTI SPREMENITI SE NE DA, POZABITE NA PRIHODNOST, KAJTI LE-TA JE NEGOTOVA, PRIZNAJTE SEDANJI TRENUTEK IN ZAČNITE ŽIVETI SEDAJ, V TEJ SEKUNDI, KAJTI TO KAR SKREIRAMO V TEM TRENUTKU JE PODLAGA ZA JUTRI.
Torej, če želite imeti življenje polno ljubezni, začnite živeti ljubezen že sedaj.
http://www.hipnoza.pcservis-obala.si/
OdgovoriIzbrišiMatjaž, kaj mi želiš s tem linkom povedat?
OdgovoriIzbriši