Ko že človek misli, da se mu življenje končno obrača na bolje, pa te naša država hitro prizemlji in potem ugotoviš, da ti državi nič ne pomeniš, ampak si zanjo le številka in nič drugega. Včasih se mi zdi, da smo za državo več vredni mrtvi kot živi. In vse več ljudi je, ki potrebujejo pomoč, vse več ljudi je, ki si prizadeva, da bi se v tej naši mali deželici stvari končno postavile na svoje mesto in naša vlada očitno tega noče, saj dela vse kar je v njeni moči, da se razmere ne izboljšajo. Včasih, ko vidim naše politike, kako pridejo skozi vrata parlamenta z nasmeškom, postanem žalostna, saj ne razumem kako lahko ignorirajo zadeve, ki se trenutno dogajajo. Kako lahko tako enostavno dopuščajo, da ljudje životarijo in oni, ki se imajo za ne vem kaj živijo na veliki nogi in sleparijo ljudstvo, ki jih je izbralo. Velikokrat se vprašam ali imajo ti ljudje sploh vest? Kajti če gledam iz svojega stališča jaz na tak način ne bi mogla živeti. Čeprav vedno zagovarjam vsakega človeka in skušam videti v njem samo dobro in prav tako v naših politikih, vseeno pridejo dnevi, ko se vprašam, pa kako je to možno? Ali so ti osebki ljudje ali roboti brez čustev.
In en tak primer, kjer bi lahko država pomagala je primer malega fantiča po imenu Rene <3 (https://www.facebook.com/pomagajmoreneju?fref=ts). Simpatičen dečko, čeprav ga osebno ne poznam, ampak mi je zelo pri srcu. Mogoče zato, ker ta družina živi podobno zgodbo kot jaz, le da na nekoliko drugačen način. Tudi sama sem, še ne dolgo nazaj imela sina na zdravljenju v tujini, ker mu naši zdravniki ne znajo pomagat drugače kot po ustaljeni zdravniški praksi, z zdravili. In ker se ne vdam tako zlahka, sem poiskala drugo mnenje, saj mi je srce govorilo, da obstaja še ena pot. In seveda našla sem drugo mnenje in tudi pomoč. Vendar zdravljenje v tujini je drago in si ga kot brezposelna mama trenutno ne morem privoščiti. Takrat sem prosila za pomoč naše zdravstvo, pa tudi zavarovalnico, vendar seveda sem dobila negativen odgovor in sinova zdravnica na pediatrični kliniki v Ljubljani, me je lepo na lep način ožigosala za neprištevno. Takrat sem se vdala v usodo in mogoče prav iz tega stališča, še toliko bolj podpiram pomoč temu fantiču :).
Pred kratkim sem se naključno povezala s še eno čudovito osebo, tudi članico naše povezovalnice Alice Stojko Saliu in sklenili sva da združiva moči in pomagava fantiču. Organizirava dobrodelni dogodek. Vendar sva že v samem štartu naleteli na ljudi, ki bi lahko pomagali, ki imajo sredstva za pomagat, pa nočejo. Ja saj vem, da je tega vse več in da obstajajo tudi ljudje, ki tovrstne dobrodelne dogodke izkoriščajo sebi v prid, vse to razumem, ampak tukaj se gre za nedolžno človeško bitje, ki nujno potrebuje našo pomoč, drugače bo ostal brez nogice. Čeprav še ne veva kako in na kakšen način, vendar nekako bova dogodek izpeljali. Možna termina sta 31.5 ali 1.6.2014 in na vas se obračam s prošnjo, če bi lahko kakorkoli nama pomagali. Mogoče kot prostovoljci, mogoče poznate kakšnega glasbenika, umetnika.., ki bi bil pripravljen sodelovat. Z veseljem bova sprejeli vašo pomoč in vama bili zelo hvaležni. Najbolj pa vam bo hvaležen ta mali fantiček, čigar usoda je v rokah države in naše pomoči :) :) <3
Ni komentarjev:
Objavite komentar