DNEVNA MISEL

Pred nekaj dnevi sem od prijatelja dobila v roke poseben CD. Ko mi ga je dal si sploh nisem predstavljala, kaj je sploh na njem.  Glede na to, da rada gledam filme, sem pač mislila da mi je dal kakšen dober film za pogledat, ampak ko sem si ga zavrtela, sem bila presenečena, ne samo presenečena, celo šokirana.

»Film« govori o tem, kaj se v resnici dogaja v tem svetu. Govori o korupcijah, o resnični vrednosti denarja, o tem kako smo ljudje lutke v rokah nekaj posameznikov, ki želijo zavladati svetu. O tem kako nam perejo možgane, da bi nam zavladali. To je daleč od tega kako jaz dojemam svet. Zame so vsi ljudje dobri in v vsakem vidim njegovo srce in dušo in ta film predstavlja neko drugačno realnost od moje.

Sedaj se sprašujem ali je to res? Ali smo resnično lutke v upravljanju peščice ljudi, ki bi radi zavladali celotnemu planetu? Ali je resnično to mogoče?  Ne, ne zdi se mi resnica, ampak ta tema zame ni nova. Že v preteklosti sem slišala za podobne stvari, vendar sem jih enostavno zavrnila. Nisem želela sprejeti te resnice. Nisem bila sposobna dojeti, da je mogoče vse to res! Vendar danes že cel dan razmišljam o tej temi. Že cel dan skozi moj um prihajajo take in drugačne misli, taki in drugačni dogodki, ki sem jih doživela. Ampak zakaj nisem ukrepala? Že takrat sem vedela, da v tej zadevi nekaj ne gre skupaj. Že takrat sem vedela, da to ni resničnost, ki bi jo lahko ljudje živeli. Ampak zakaj?! Zakaj sem si zatiskala oči in se naredila, da je vse ok, da je to normalno, da je to naša resničnost, naša realnost?! Odgovor je preprost, zato ker sem zaupala drugim. Verjela sem, da imajo drugi prav, verjela sem, da drugi vedo kaj je za nas najbolj primerno.  Kajti današnja družba ne potrebuje posameznikov, ki mislijo s svojo glavo, ampak potrebuje ljudi, ki delajo to kar drugi govorijo in s tem načinom delovanja jim prinašamo gore denarja. Praktično smo sužnji v lasti tistih, ki vladajo temu svetu. V glave nam že stoletja cepijo misel, da to kar čutimo to ni pravo. Ampak je pravo tisto kar nam govorijo in to se zelo lepo odraža v današnjem življenju. Poglejmo samo naše politike, ki jim ljudje nasedamo. Vedno znova in znova in znova volimo ene in iste ljudi, ki pa ne znajo nič drugega, kot do da nam lažejo v oči, da nam pihajo na dušo in se na naš račun okoriščajo. Oni živijo »dostojno« življenje in mi  ljudje životarimo. A to je tista resničnost, ki jo želimo živeti?! Vendar sprašujem se ali niso tudi naši politiki samo del sistema »velikih živin«, ki narekujejo naš tempo življenja?! Potem so tukaj vojne, za katere so nam vcepili v glavo, da so »normalne«, pač da se je potrebno na takin način soočiti s tistimi, ki nam želijo slabo. Ampak a so resnično naši sosedje, prijatelji, sorodniki, znanci tisti, ki nam želijo slabo?! Ali so resnično oni naši sovražniki?! Ali so samo lutke v rokah vladajočih?!

Zakaj jim verjamemo?! Zakaj ne verjamemo sebi, kajti rodili smo se zato, da bomo živeli. Rodili smo se zato, da bomo izživeli sebe, da se bomo izrazili, da bomo uživali, bili srečni, zadovoljni, ampak zakaj tega ne živimo?! Zakaj smo se izgubili in dovolili oblastem, da nas zasužnjujejo?! Zakaj dovolimo drugim, da smo njihove lutke? Zakaj preprosto ne začnemo razmišljati s svojo glavo?

En kup zakajev, ampak odgovor nanje leži v nas, v našem umu, v našem srcu, v naši duši. Mi smo tisti, ki ustvarjamo ta svet in mi smo tisti, ki narekujemo kako bomo živeli. Vse povsod slišim ljudi govoriti kako so nesrečni, žalostni…ampak dragi moji zakaj potem nekaj ne spremenite? Zakaj ne začnete ukrepati? Zakaj ne podprete tiste posameznike, ki se vsakodnevno borijo za nas, za našo svobodo, za lepši svet? Zakaj jim onemogočate njihovo poslanstvo, saj se ne borijo samo zase, ampak za vse nas!!! Zakaj končno enkrat ne strgamo okov iz sebe, se osvobodimo iz vloge lutke in postanemo zavestni akterji, pri ustvarjanju našega življenja. Na razpolago imamo dve opciji, ali bomo dovolili drugim, da mislijo namesto nas in sprejemajo ukrepe namesto nas ali pa se bomo končno postavili zase in začeli delovati v skladu z našim mišljenjem in enkrat za vselej spregovorili našo resnico. Kajti vsak izmed nas ima svojo resnico, ki leži v njegovem srcu in vse kar je potrebno je, da ji prisluhnemo in jo izrazimo, jo na glas povemo. Ljudje božji povejte vladajočim slojem, da smo tudi mi ljudje, ki si zaslužimo živeti kot ljudje, da je to naša pravica in da imamo dovolj suženjstva. Začnite kričati to na ves glas. Ne dovolite, da vas drugi dajo v kalupe. Začnite se ozirati nase. Kajti to je bistvo človeka, zato so nam bili podarjeni možgani, zato nam je bil podarjen um, da mislimo s svojo glavo in ne s sosedovo. Srce pa nam je bilo podarjeno zato, da vse to tudi občutimo.

Mislim, da je čas, da naredimo nekaj zase. Da začnemo živeti svojo resnico, da našim otrokom pokažemo, kaj pomeni sploh živeti na Zemlji, na tem planetu. In ne mislite, da so otroci nevedni, da pridejo na svet brez znanja. To sploh ni res. Otroci pridejo na svet polni znanja, vendar pa jim ga mi skozi proces socializacije odvzamemo, saj jim damo vedet, da to znanje ni pravo, ampak je pravo tisto, ki nam ga okolica posreduje. Zavedajte se, vsi tisti, ki ste starši, da niste odgovorni samo za svoje življenje, ampak tudi za vse informacije, ki jih posredujete svojim otrokom. Niste sami sužnji, ampak pomagate vladajočim, da zasužnjijo vaše otroke in tega si verjetno ne želimo.

Zato spregovorite svojo resnico, oglasite se in povejte DOVOLJ JE TEGA. MOJA PRAVICA JE DA ŽIVIM KOT JAZ HOČEM. Kajti to je resnično vaša pravica. Vse kar je potrebno sedaj je, da se vprašate kako želite živeti. Kot svoboden človek ali kot suženj nekega sistema, ki nam na vsakem koraku odvzema pravice, ki nam pripadajo? Kajti, če bomo to dovolili, nam bodo vzeli resnično prav vse, ne samo svobodno voljo do odločanja o cepljenju, o samozdravljenju, o uporabi konoplje, ampak vzeli nam bodo tudi tiste osnovne stvari, ki jih potrebujemo za življenje, to je voda, zemlja in zrak.

ZBUDITE SE LJUDJE. ZAČNITE ZAUPATI SAMI SEBI IN SVOJEMU INSTINKTU. ZAČNITE USTVARJATI NA TEM PLANETU TAKE POGOJE V KATERIH BI RADI ŽIVELI!