Ženska naj bi bila tista, ki je mila, nežna, sočutna, mehka, ki oddaja razumevanje, toplino, ki privlači, je tista,ki dopušča, ki sprejema in ki združuje. Vendar, če pogledamo današnje ženske, smo vse drugo kot to. Namesto, da bi si dovolile biti ženske, smo se spustile na nivo moških. Postale smo moški v ženskem telesu, ki tekmuje z moškimi za svoj obstoj. Postale smo hladne, odbijajoče, ledene, jezne, besne, nemočne, zmedene...In potem se sprašujemo zakaj prihaja do razhajanj, do ločitev...
Kot pravi pregovor, ženske smo steber družine, vendar pa če smo zmedene, če ne vemo kdo smo, kako naj bomo steber družine. Kako naj bomo v oporo moškemu, če še same sebi nismo. Kako naj vzgajamo otroke, če še same sebe ne znamo vzgojiti. Od nas je odvisno življenje na zemlji, kajti me smo tiste, ki rojevamo in pošiljamo v svet otroke. Me smo tiste, ki pokažemo tem otrokom, kako ta svet stoji. Smo učiteljice, ampak če smo izgubljene, če sploh ne vemo kdo v resnici smo, kako naj bomo potem učiteljice, kako naj naučimo naše otroke, kaj pomeni biti moški oz ženska, če še same tega ne vemo. In to se v današnjem svetu zelo močno kaže. Ženske, ne vemo več kaj pomeni biti ženska in moški so ob nas nesrečni, ker nam nimajo kaj dati, saj si dajamo same. Po drugi strani so pa moški izgubljeni, ker jih matere držimo v svojih rokah in manipuliramo z njimi, namesto, da bi jih pustile, da živijo svoje življenje, kot oni želijo in z dekletom, ki so ga oni izbrali. Vse več ločitev je prav zaradi tega, ker se tašče vmešavajo v zakone. Ker sinu ne dovolijo živeti življenja ob osebi, ki si jo je izbral. Ko nevesti ne dovolijo, da bi osrečila njihovega sina. Ampak sprašujem se zakaj? Mogoče zato, ker so nesrečne v svojem zakonu in vidijo v sinu tisto, kar partner njim ne daje? Mogoče zato, ker nevesta zanjo predstavlja grožnjo, saj ona ne bo več poglavitna ženska v sinovem življenju? Odgovora na to še ne vem, ampak potrebno bo nekaj ukreniti.
Čas je, da ženske postanemo ženske. Da ne samo dajemo, ampak tudi sprejemamo. In čeprav se nam zdi, da ne dajemo nič se zelo motimo. Vsakodnevno svoje znanje podajemo svojim otrokom, vsakodnevno skrbimo za hišo, za otroke, za moža...Vendar to se nam ne zdi dovolj. Rade bi bile uspešne, podjetnice in se na tem področju tudi urimo, ampak kje tukaj ostane čas za nas, za negovanje nas samih? Kje tukaj ostane čas, da dovolimo moškemu, da nam povrne vso našo dobroto? Ga preprosto ni, saj naše dneve zaključimo utrujene, izčrpane, brez energije, totalno izžete in nismo sposobne karkoli sprejeti. Če želimo, da se situacija obrne, je čas, da začnemo negovati same sebe. Da si namenimo prosti čas, ko se bomo lahko odpočile, se regenerirale, se povezale s svojo bitjo. Ja, spet slišim vaše vprašanje kje pa lahko najdem čas sama zase v natrpanem urniku? Povem vam, vse se da. Tudi sama sem še nedolgo nazaj govorila tako. Vendar pa me je življenje pripeljalo v situacijo, ko mi je postavilo vprašanje: ali boš začela skrbeti zase ali pa boš totalno izčrpala svoje telo in obležala? In seveda to je bilo zame nesprejemljivo. Da bi obležala v postelji, nemočna, brez energije in življenja v sebi. In takrat sem se začela zavedati, da je čas, da poskrbim zase in danes sem tej svoji odločitvi zelo hvaležna. Ne samo, da sem postala srečnejša in bolj izpolnjena, spremenili so se tudi odnosi z mojimi otroci. Sedaj jim kažem drugačno sliko, kot sem jim jo v preteklosti. V začetku so bili zelo zmedeni, ampak ta slika, ki jim jo odsevam sedaj, jim je postala všeč in so tudi sami pri sebi začeli drugače razmišljati in drugače delovati.
Zato moje drage ženske. Zelo lepo je biti ženska in to je en tak čudovit poklic, ki bi se ga mogle vse zavedati. Dopustiti moramo, da moški spet postane lovec, kot je bil to v preteklosti. Dopustiti moramo, da nam moški dajejo in mi to tudi sprejemamo. Meni osebno je zelo všeč, ko vidim ženske v Indiji, Maroku...kaj vse moški naredijo zanje. Zasipavajo jih z zlatom, nosijo jih po rokah, dajo jim vse in to je tista vloga, na katero smo ženske popolnoma pozabile. To ne pomeni, da moramo postati sužnje moških, kot je bilo to v preteklosti. Ne, postaviti se moramo zase in moškemu pokazati mejo, kaj nam je všeč in kaj ne in da ne bomo dovolile, da z nami počnejo tisto, kar nam ni všeč, saj na tak način ranimo same sebe, ranimo našo žensko znotraj nas. Ampak dovolimo jim, da nas učijo, da nas bogatijo, da poskrbijo za nas, da nas zasipajo z zlatom, kajti vse to si zaslužimo. Zato ne govorite, da moških ne potrebujete ob sebi, da ste si same sebi zadostne, kajti če moških ob sebi resnično ne bi potrebovale, potem bi na svetu obstajala samo ženska. Ampak moški je ob nas zato, da nas podpira, da nas uči, da nas pocrklja, da nam dela družbo...Čeprav vem, da za to samozadostnostjo, obstaja upanje, obstaja želja, da bi vaše življenje zapolnil nekdo. Kajti samsko življenje je čudovito, ampak življenje v dvoje je nekaj čisto drugega. Potrebna so prilagajanj, ampak če vemo kdo smo in kaj želimo in če živimo v svoji esenci in svoji moči, potem še vedno lahko živimo svobodno in izpolnjeno ob moškemu, ki ga imamo rade.
In za konec bi vam rada zaupala še nekaj. Včeraj sva imela s starejšim sinom, ki je že z eno nogo v puberteti, debato o puncah. Ko sva se kar nekaj časa na dvorišču pogovarjala, se nama je pridružila deklica, ki je od mojega sina mlajša 6.let. Njemu se je ona zdela čisto brez veze. Ker se sin nikakor ni želel družiti z njo, smo začeli razmišljali kaj bi vsi trije počeli, da nam ne bi bilo dolgčas in da bi se skupaj družili. Nekako smo prišli na temo izdelovanja letalc iz papirja. To je področje, ki mojega sina zelo zanima. Odšel je po liste in skupaj s to deklico sta začela izdelovati letalca. Seveda jih ona ni znala, tako da jo je moj sin začel učiti. Takrat sem se odmaknila in ju samo opazovala. V začetku, se je sinu deklica zdela brezveze in se sploh ni hotel igrati z njo, saj mu je delovala preotročje zanj. Sedaj pa sta bila skoraj neločljiva. Ona je njemu dopustila, da jo nauči, kako se letala izdelujejo in ona je njemu dala občutek, da ga sprejema in da je popoln. Skupaj sta se igrala, izdelovala in spuščala letalca, več kot 1 uro in delovala sta kot najboljša prijatelja. In ko sem ju tako od strani opazovala, sem spoznala, kaj je tisto pravo bistvo v naših odnosih.
Zato dragi moji, dopustite si biti vi Vi in začnite živeti svojo esenco in ne dopustite, da vas prepričanja in mišljenja drugih, celo vaših lastnih staršev, oddaljijo od vas samih. Kajti vsak izmed nad v sebi čuti kdo je, kako naj deluje, ampak velikokrat to enostavno ignoriramo. Zato je dobro, da se včasih prelevimo v otroka, ki enostavno pozabi na svet okrog sebe in deluje iz svoje notranjosti, iz svojega srca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar