Zadnje čase spoznavam in klepetam z ljudmi, ki so v svojem življenju zelo nesrečni. Za sabo imajo burno preteklost za katero krivijo druge in nikoli se ne vprašajo kaj so sami storili narobe, da se jim to dogaja. Za vsak odnos sta potrebna dva, ki se združita in ko se odnos konca ponavadi velikokrat eden krivi drugega da to ni uspelo. Potem pride do obtoževanj in jeze. Velikokrat me ljudje sprašujejo zakaj se tako dobro razumem z ljudmi, ki so mi prinesli nesrečo. Prvič zato, ker ne želim gojiti zamere, jeze, sovraštva do nobenega. Vsi smo samo ljudje in vsi delamo napake, vendar v svojem bistvu, v svojem srcu smo vsi dobri. Po drugi strani pa sem tudi sama vnesla svojo energiji v te odnose in mogoče z drugačnim pristopom, z drugačnimi odločitvami bi se ti odnosi lahko končali drugače. Zakaj bi gojila v sebi negativna čustva in bila zaradi tega slabe volje in zagrenjena? Se ne splača, ker je življenje prekratko. Vsak odnos me je naučil nekaj novega, vsak odnos mi je dal pomembno lekcijo, ki me danes bogati. Zakaj bi se fokusirala na slabe stvari, ko pa imam ob sebi toliko drugih pozitivnih stvari za katere sem iz srca hvaležna. In prav tako sem iz srca hvaležna za vsako osebo, ki je bila del mojega življenja, za vsako lekcijo, ki mi je bila poslana na pot, kajti brez njih danes ne bi bila to kar sem. Brez njih se danes ne bi borila za svoj obstoj, brez njih danes ne bi vedela kdo sploh sem in kaj si želim in brez njih danes ne bi bila tako močna oseba kot sem. Kljub temu, da je bilo težko in včasih se vedno je, sem danes vesela, da so bili del mojega življenja in me usmerili na pravo pot in mi pokazali, česa si v življenju ne želim več doživeti in pokazali so mi koliko sem v resnici vredna. Zato ne fokusirajmo se kaj nam je življenje slabega prineslo, ampak se raje osredotočimo na to kar nam je dobrega prineslo in iz negativnega povlecimo ven tisto pozitivno, da ko bomo v podobni situaciji, ne bomo več ponavljali iste "napake"