Mineva 8 mesecev od kar sem stopila na drugačno pot. Pot, ki sem se je toliko let bala, pot katere me je bilo strah, če sem samo pomislila nanjo. Pot o kateri nisem želela niti sanjati. Vedela sem, da si zasluzim več, vendar je bil strah v meni preveč prisoten. Verjela sem, da ne bom zmogla a kljub temu sem v svojem srcu, svoji duši prosila za rešitev. Verjamem, da obstaja višja sila. Nekateri jo poimenujejo bog, drugi angeli, spet tretji energija. Ni vazno kako se imenuje to kar nas poganja, vazno je da v to silo zaupamo. Sama pravim tej sili življenje, ki mi je vsakokrat ko sem padla pomagali vstati. Velikokrat so me ljudje imeli za noro, ko sem sama v gozdu sedela ob reki, se pogovarjala z živalmi in prosila za pomoč. Kajti v srcu sem vedela, da obstaja nekaj na tem svetu, ki me bo slišalo, ki mi bo pomagalo. Življenje me je uslišalo. Zato kljub vsem tegobam, kljub vsem preprekam ljubim življenje, kajti vsak dan mi daje neskončno čudovitih stvari, ki jih mogoče zazna le moje srce. Vendar svet ne zaznavamo skozi razum, ampak skozi srce. Vsakokrat, ko želim rešiti situacije s pomočjo razuma, mi življenje pošilja na pot ovire, kjer je potrebno vključit srce. Opominja me, da pozabljam na lepoto, ki izhaja iz srca. Na čudovito okolico, ki me obdaja, na prelepo nebo, na pihljaje burje, na valovanje morja...Na lepoto srca, ki je v vsakem človeku. In po tolikih letih vztrajanja v situacijah, ki si mi škodovale me je življenje ponovno zbudilo in me usmerilo na pot, ki sem jo želela. Čeprav je ta pot trnjeva, na trenutke boleča, včasih se mi zdi, da ne bom zmogla, a danes sem spoznala, da mi zadnje mesece skuša življenje dopovedat, da spet pozabljam na svoje srce. V moje življenje so v teh nekaj mesecih vstopile čudovite osebe, osebe, ki so kot svetilnik v mojem življenju, osebe, ki ne poznajo moje zgodovine a so prepoznale vrednost mojega srca in vsakokrat ko trmarim in skušam vključit razum, me življenje preko njih usmeri v srce.
Nase poti so drugačne, vsak bije svojo bitko, vendar mene je življenje poslalo sem, da vam pokažem, da je življenje čudovito če mu le znamo prisluhniti, prisluhniti skozi srce. Ko si lahko se v tako težkih trenutkih nadenemo nasmešek na obraz in rečemo življenju hvala. Ni se vredno sekirati, obtoževati kajti tako škodimo le sebi in svojim najdražjim. Raje sprejmimo to kar imamo, pa čeprav le en evro v denarnici, kajti spoznavam, da nas zadnje čase življenje skozi finančne stiske uči, da začnemo prepoznavati pravo vrednost življenja. In prava vrednost življenja lezi v našem srcu in ne v naši denarnici. V teh 8 mesecih, ki so zame pravi pekel, pa čeprav velikokrat tega ne pokažem, sem se naučila največjih lekcij, ki so me se bolj obogatile in v mene vlile se dodatno moč in energijo, da se borim, borim za svoj obstanek, borim za obstanek svojih otrok in borim za vse tiste, ki potrebujejo mojo pomoč in tudi za vse tiste, ki so se znašli v temi. Toliko malo rabimo za svojo srečo, toliko malo. Ne obtožujmo drugih, ampak raje vstanimo in se začnimo boriti za tisto kar nam pripada, za svojo lastno srečo. Kajti vsak izmed nas to zmore, vsak izmed nas je lahko svetilnik, vsak izmed nas lahko sije in izžareva svoj sijaj, ki izhaja iz njegovega srca. Nikar se ne udajte pod tezo življenja, kajti to tezo si sami nalagamo nase, ker nočemo slišati tisto, kar nam življenje govori. Govori nam, da prisluhnemo svojemu srcu, ki nam pravi, da si zasluzimo srečo. Zato odprite nastežaj svoja vrata in zazrite se v svet in prepoznajte lepote, ki vas obkrožajo na vsakem koraku. In mene obkrožajo toliko čudovitih stvari, toliko čudovitih oseb in toliko čudovitih priložnosti, ki sem jim iz dneva v dan hvaležna iz vsega srca <3 <3 <3
VERJEMI, ZAUPAJ, LJUBI IN PREPUSTI SE MAGIČNOSTI ŽIVLJENJA
Ni komentarjev:
Objavite komentar