NOČ

 Sedim na pragu in gledam,
tebe, ki tako temna si,
kot moje najtemnejše misli
in hkrati tako jasna kot žarek sonca.


Tam zunaj si vsa spokojna
in prinašaš mir v srca vseh ljudi.
Zdaj zrem vate tako kot vsako noč doslej
in razmišljam kako naprej.

Iščem misli, nasvete,
ki lahko daš mi jih le ti. Tvoja milina, ki boža moje srce
in pomiri dušo, ki išče pot do svojih korenin.

Vak večer te opazujem, draga tema.
Vsak večer, prihajam k tebi po nasvete,
da me razsvetliš, tako kot tebe zvezde in luna.
Vsak večer zrem v daljavo in polušam tvoj šepet,
ki mi veli, da življenje čama me,
z vsemi odtenki teme in svetlobe.

Praviš, da sem del tebe,
poslan na Zemljo, da združim temo in svetlobo,
poslan na Zemljo, da razširim krila ljubezni in sreče
med tiste, ki tega ne znajo.

Praviš, da znam in zmorem
in jaz tu na pragu
sedim in vpijam tvoj neskončni mir,
ki v meni širi božansko energijo vesolja.

Vsi smo eno,
vsi prišli smo iz teme in sedaj razširjamo krila svetlobe.
Hvala ti draga tema, da si ob meni,
da lahko vsak večer zrem vate in se spomnim
kdo v resnici sem.

Človek s srcem in dušo,
rojen iz teme, poslan v svetlobo,
da najdem svoj mir in zaživim,
kot ena izmed lučk, ki gorijo,
da spomnijo na najglobjo skrivnost,
ki skrita je globoko tam
kjer naše je srce.

Avtor: A.Z.